Improvizacijsko gledališče

gledališka zvrst

Improvizacijsko gledališče (znano tudi kot impro) je oblika gledališča, pri kateri igralci delujejo spontano, brez dramskega teksta ali scenarija. V vseh oblikah improvizacije igralci razvijajo dialog in gib med potekom same predstave.

ZgodovinaUredi

  • Rimsko gledališče (4. stoletje pr.n.š)
  • Commedia dell'arte (16. - 18. stoletje)
  • Improvizacija v gledališču (19. stoletje)
  • Moderno improvizacijsko gledališče (20. stoletje)

KategorijeUredi

Improvizacijsko gledališče se v Severni Ameriki in Evropi v veliki večini deli na dve kategoriji: kratki format in dolgi format. Poznamo tudi druge oblike improvizacijskega gledališča kot npr. gledališče zatiranih in drugi.

Kratki formatUredi

Kratki format improvizacije ("short form improv" v angleščini) je ime za predstave improvizacijskega gledališča, katere so sestavljene iz več krajših, povečini nepovezanih scen. Te scene temeljijo na vnaprej določenih strukturah in idejah ter črpajo snov iz predlogov občinstva.

Kot utemeljiteljico kratkega formata se priznava Violo Spolin, ameriško gledališko pedagoginjo. Med bolj znane oblike kratkega formata štejemo gledališke športe ("Theatresports" v angleščini), ki predstavljajo osnovo za slovensko impro ligo.

Dolgi formatUredi

Dolgi format improvizacije ("long form improv" v angleščini) je ime za predstave improvizacijskega gledališča, katere so sestavljene iz več krajših scen, povezanih v skupno zgodbo oz. celoto.

Improvizatorji ustvarjajo predstave, katere so lahko po obliki enake ali podobne obstoječim gledališkim izrazom. Med bolj znane oblike dolgega formata štejemo predstavo Harold, katero je razvil ameriški igralec Del Close v sodelovanju z improvizatorko Charno Halpern.

Druge oblikeUredi

Med druge oblike improvizacijskega gledališča štejemo:

  • gledališče zatiranih,
  • eksperimentalno improvizacijsko gledališče,
  • Playback Theatre,
  • revno gledališče,
  • odprto gledališče

Improvizacijsko gledališče v SlovenijiUredi

Glavni članek: Improvizacijsko gledališče v Sloveniji

V Sloveniji tradicija improvizacijskega gledališča traja že od leta 1993, ko je Andrej Rozman - Roza z objavo v M'zinu odprl Slovensko gledališko ligo s pomočjo Gledališča Ane Monro.[1]

SkupnostUredi

Velik del improvizacijskega gledališča predstavlja skupnost: tj. posamezniki, skupine, umetniški kolektivi, ki s svojo aktivnostjo podpirajo in razvijajo improvizacijsko gledališče doma in v tujini.

SlovenijaUredi

SvetUredi

SkliciUredi

  1. "Četrt stoletja Impro lige pri nas: gledališče, ki nastaja spontano". MMC RTV Slovenija. Pridobljeno dne 6.3.2019.