Hormizd II.

Hormizd II., izgovarja se tudi Hormozd II. ali Ormazd II. (srednjeperzijsko 𐭠𐭥𐭧𐭥𐭬𐭦𐭣‎, novoperzijsko هرمز دوم) je bil kralj (šah) Sasanidskega cesarstva, ki je vladal je sedem let in pet mesecev od leta 303 do 309, * ni znano, † 309.

Hormizd II. 𐭠𐭥𐭧𐭥𐭬𐭦𐭣
Kralj kraljev Irana in Neirana
Zlatnik Hormizda II.
Kralj Sasanidskega cesarstva
Vladanje	303 – 309
Predhodnik	Narseh
Naslednik	Adur Narseh
Rojstvo	3. stoletje
Smrt	309
Potomci	glej odstavek 'Otroci'
Rodbina	Sasanidi
Oče	Narseh
Mati	Šapurduhtak Sakastanska
Religija	zaratustrstvo

Bil je sin in naslednik kralja Narseha (vladal 293-303). Malo pred Hormizdovim prihodom na prestol je Armenija razglasila krščanstvo za svojo uradno vero in opustila zaratustrstvo, ki ga je delila s sasanidskim Iranom. Vladavino Hormizda II. so zaznamovali notranji pretresi, s katerimi se je uspešno spopadal. Njegovo vladavino so prekinile spletke iranskega plemstva, ki ga je na osamljenem kraju ubilo.

Nasledil ga je sin Adur Narseh. Tudi njega je po samo nekaj mesecih vladanja ubilo sasanidsko plemstvo. Na njegovo mesto je postavilo Šapurja II., mladoletnega sina Hormizda II.

Ime

Ime Hormizd (Ōhrmazd, Hormozd) je srednjeperzijska oblika imena vrhovnega zaratustrskega božanstva, v avestanskih virih imenovanega Ahura Mazda. Staroperzijski ekvivalent imena je Auramazdā, medtem ko se grška različica glasi Hormisdas.

Življenje

Ozadje

Princ Hormizd na reliefu v Naqsh-e Rostamu

Ko je Hormizdov oče Narseh leta 293 zasedel sasanidski prestol, je dal v Naqsh-e Rostamu izklesati relief, na katerem od ženske osebe prejema kraljevski prstan. Za žensko se pogosto domneva, da je boginja Anahita. Lahko bi bila tudi njegova žena in Hormizdova mati Šapurduhtak. Sodeč po pokrivalu, ki so ga nosili sasanidski kronski princi, je oseba, ki stoji za Narsehom, najverjetneje Hormizd.

Hormizd se najverjetneje ni udeležil očetove vojne z Rimskim cesarstvom, ki se je za Sasanidsko cesarstvo končala katastrofalno. Narsehovo ženo in nekaj njegovih otrok so Rimljani ujeli in Narseha prisilili, da jim je v zameno za izpustitev družinskih članov prepustil Armenijo in Mezopotamijo.

Hormizd II. bi lahko bil ista oseba kot Hormizd II. Kušanšah, sasanidski princ, ki je od leta 300 do 303 vladal v Kušano-Sasanidskem kraljestu. Oba sta kovala denar, na katerem sta upodobljena s krilato krono.

Vladanje

Na prestol je prišel leta 303. O njegovem vladanju je malo znanega. Zdi se, da začel vladati kruto in potem postal bolj dobrohoten. Al-Tabari o tem piše:

"Ljudje so se nad njim zgražali in izkusili [njegovo] ostro in strogo [oblast]. Povedal pa jim je, da se je popolnoma zavedal njihovega strahu pred njegovo strogostjo in trdo vladavino, ter jim sporočil, da je grobost in ostrost v svoji naravi zamenjal za blagost in dobrotljivost. Nato jim je vladal na najbolj obziren način in se obnašal najbolj pravično. Goreče je pomagal šibkejšim in poskušal narediti deželo uspešno in cvetočo ter razširiti pravičnost med podložniki."

- Zgodovina prerokov in kraljev, 5. dej5

Relief Hormizda II. v Nakš-e Rostamu, na katerem prebada sovražnika

V nasprotju s svojim očetom, ki se je vrnil k politiki verske strpnosti prvih dveh šahov, Ardaširja I. (vladal 224–242) in Šapurja I. (vladal 240–270), je Hormizd II. začel preganjati manihejce, ki so v času njegovega očeta živeli mirno. Hormizd naj bi ustanovil podeželsko okrožje Kurang (ali Vahišt-Hormozd) blizu Izeha v provinci Huzestan. Poskušal je izboljšati odnose z Armenijo, ki je nedavno pod Tiridatom III. Armenskim razglasila krščanstvo za svojo državno vero. Svojo hčerko Hormizduht je poročil z armenskim princem Vahanom.

Hormizdov relief v Nakš-e Rostamu v provinci Pars (sedanja provinc Fars) kaže, da so se med njegovim vladanjem v cesarstvu dogajali nemiri. Na reliefu sedi na konju in prebada sovražnika. Na sovražnikovi čeladi je družinski podpis Papaka, visokega plemiča, ki je bil pod Bahramom II. in Narsehom bitahš (podkralj) Albanije. Hormizd je v zadnjih letih svoje vladavine napadel domene gasanidskega kralja Sirije, od katerega je poskušal pobirati davek. Gasanidski kralj je zato poskušal dobiti podporo rimskega cesarja, vendar je bil pred prihodom rimskih okrepitev ubit.

Hormizda naj bi leta 309 na lovu iz zasede ubili gasanidski vojaki. Hormizda je bolj verjetno na samem ubilo iransko plemstvo, ki se je poskušalo znebiti tudi njegovih sinov.

Po Siirtski kroniki iz 11. stoletja je Hormizd napovedal vojno Rimljanom, da bi se maščeval za poraz svojega očeta, medtem ko Arbelska kronika omenja, da je potem, ko je rimski cesar začel preganjati kristjane, Hormizd zbral veliko vojsko, napadel rimske domene in izropal veliko mest. Verodostojnost obeh virov je dvomljiva, ker dogodkov ne omenja noben drug vir.

Nasledstvo

Hormizda II. je po smrti nasledil njegov najstarejši sin Adur Narseh, ki so ga po nekaj mesecih vladanja ubili iranski plemiči. Drugega sina so oslepili, tretjega pa aretirali. Slednjemu je uspelo pobegniti v Rimsko cesarstvo. Prestol je bil rezerviran a nerojenega otroka Ifre Hormizd, žene Hormizda II. Otrok je bil Šapur II., edini kralj v zgodovini, ki je bil kronan in utero. Po legendi so namreč na trebuh noseče matere položili kraljevsko krono. Po Šahbaziju se takšno kronanje najverjetneje ni zgodilo, ker plemiči niso mogli vedeti za spol nerojenega otroka. Šahbazi v nadaljevanju pravi, da je bil Šapur rojen štirideset dni po očetovi smrti in da so plemiči ubili Adur Narseha in kronali Šapurja II. zato, da bi dobili večjo oblast v cesarstvu. To se je tudi zgodilo in trajalo do Šapurjeve polnoletnosti pri šestnajstih letih.

Otroci

Hormizd II. je spadal med sasanidske vladarje z največ otroki. Otroke je imel z ženo Ifro Hormizd in več priležnicami:

• princ Adur Narseh, deveti kralj Sasanidskega cesarstva
• princ Šapur II., deseti kralj Sasanidskega cesarstva
• princ Adurfrazgird, guverner južnega Arbajistana
• princ Zamasp, guverner severnega Arbajistana
• princ Šapur Sakanšah, guverner Sakastana
• princ Hormizd, aretiran, kasneje pobegnil v Rimsko cesarstvo
• princ Ardašir II., enajsti kralj Sasanidskega cesarstva
• princesa Hormizdduht, poročena z armenskim princem Vahanom

Viri

• Al-Tabari, Abu Ja'far Muhammad ibn Jarir (1985–2007). Ehsan Yar-Shater (ur.). The History of Al-Ṭabarī. Zv. 40 vols. Albany, NY: State University of New York Press.
• Brunner, C. J. (1983). »Ādurfrāzgird«. Encyclopaedia Iranica, Vol. I, Fasc. 5. str. 478.
• Daryaee, Touraj (2009). »Šāpur II«. Encyclopaedia Iranica.
• Daryaee, Touraj (2014). Sasanian Persia: The Rise and Fall of an Empire. I.B.Tauris. str. 1–240. ISBN 978-0857716668.
• Kia, Mehrdad (2016). The Persian Empire: A Historical Encyclopedia [2 volumes]: A Historical Encyclopedia. ABC-CLIO. ISBN 978-1610693912.
• Pourshariati, Parvaneh (2008). Decline and Fall of the Sasanian Empire: The Sasanian-Parthian Confederacy and the Arab Conquest of Iran. London and New York: I.B. Tauris. ISBN 978-1-84511-645-3.
• Rezakhani, Khodadad (2017). ReOrienting the Sasanians: East Iran in Late Antiquity. Edinburgh University Press. str. 1–256. ISBN 9781474400305.
• Shahbazi, A. Shapur (2005). »SASANIAN DYNASTY«. Encyclopaedia Iranica, Online Edition.
• Shahbazi, A. Shapur (2004). »Hormozd II«. Encyclopaedia Iranica, Vol. XII, Fasc. 5. str. 464–465.
• Shahbazi, A. Shapur (2004). »Hormozd (2)«. Encyclopaedia Iranica, Vol. XII, Fasc. 5. str. 461–462.
• Shayegan, M. Rahim (2004). »Hormozd I«. Encyclopaedia Iranica, Vol. XII, Fasc. 5. str. 462–464.
• Tafazzoli, Ahmad (1983). »Ādur Narseh«. Encyclopaedia Iranica, Vol. I, Fasc. 5. str. 477.
• Vevaina, Yuhan; Canepa, Matthew. Ohrmazd.
• Weber, Ursula (2016). »Narseh«. Encyclopaedia Iranica.
• Wiesehöfer, Josef (2001). Ancient Persia. Prevod: Azodi, Azizeh. I.B. Tauris. ISBN 978-1-86064-675-1.

Hormizd II. Sasanidska dinastija Rojen: ni znano Umrl: 309
Predhodnik:  Narseh	Kralj kraljev Irana in Neirana 303 – 309	Naslednik:  Adur Narseh