Wikipedija

Hiperholesterolemija

Hiperholesterolemija, imenovana tudi povišan holesterol, predstavlja prisotnost visoke ravni holesterola v krvi.[1] Gre za obliko hiperlipidemije (visoke ravni lipidov v krvi), hiperlipoproteinemije (visoke ravni lipoproteinov v krvi) in dislipidemije (kakršnekoli nepravilnosti ravni lipidov in lipoproteinov v krvi).[1]

Hiperholesterolemija
SopomenkaPovišan holesterol
Barvna fotografija dveh vrečk odmrznjene sveže zamrznjene plazme: Vsebina vrečke na levi je bila pridobljena od darovalca s hiperholesterolemijo in vsebuje povišane ravni lipidov v serumu, medtem ko plazma v vrečki na desni vsebuje normalne ravni lipidov v serumu.
Specialnostkardiologija
ZapletiAteroskleroza, tromboza, embolija, miokardni infarkt, možganska kap, koronarna tromboza, maščobna embolija, srčno-žilna in ishemična bolezen srca
VzrokiSlaba prehrana, hitra hrana, sladkorna bolezen, alkoholizem, monoklonska gamopatija, ledvična dializa, nefrotski sindrom, hipotiroidizem, Cushingov sindrom, nervozna anoreksija
Diferencialne diagnozehiperlipidemija, hipertrigliceridemija

Povišane vrednosti celokupnega holesterola in LDL v krvi so lahko posledica prehrane, debelosti, dednih (genetskih) bolezni (kot so mutacije receptorjev za LDL pri družinski hiperholesterolemiji) ali prisotnosti drugih bolezni, kot sta sladkorna bolezen tipa 2 in premalo delujoča ščitnica (hipotiroza).[1]

Holesterol je eden od treh glavnih vrst lipidov, ki jih vse živalske celice uporabljajo za izdelavo svojih membran in jih zato tudi proizvajajo. Rastlinske celice sicer proizvajajo fitosterole (podobne holesterolu), vendar v dokaj majhnih količinah.[2] Holesterol je tudi prekurzor (predhodnik) steroidnih hormonov in žolčnih kislin. Ker je holesterol v vodi netopen, se v krvni plazmi prenaša znotraj beljakovinskih delcev (lipoproteinov). Lipoproteine razvrščamo glede na njihovo gostoto na lipoproteine zelo nizke gostote (VLDL), lipoproteine srednje gostote (IDL), lipoproteine nizke gostote (LDL) in lipoproteine visoke gostote (HDL).[3] Vsi lipoproteini vsebujejo holesterol, vendar so povišane ravni lipoproteinov, ki niso HDL (imenovani ne-HDL holesteroli), predvsem LDL holesterola, povezane s povečanim tveganjem za aterosklerozo in koronarno srčno bolezen.[4] Nasprotno pa so višje ravni HDL holesterola zaščitne.[5]

Med priporočene prehranske ukrepe za zmanjšanje skupnega in LDL holesterola v krvi pri odraslih spadajo izogibanje transmaščobam in nadomeščanje nasičenih maščob v prehrani s polinenasičenimi maščobami.[6][7] Pri osebah z zelo visokim holesterolom (npr. družinska hiperholesterolemija) prehrana pogosto ne zadošča za doseganje želenega znižanja LDL holesterola in so običajno potrebna zdravila za zniževanje lipidov.[8] Za posebno hude podtipe družinske hiperholesterolemije se, če je potrebno, izvajajo tudi druge oblike zdravljenje, kot sta LDL afereza ali celo kirurški poseg.[8] Približno 34 milijonov odraslih v ZDA ima povišan holesterol v krvi.[9]

Znaki in simptomi

uredi
 
Ksantelazma palpebrarum, rumenkaste lise, sestavljene iz usedlin holesterola nad vekami. Pogostejše so pri ljudeh z družinsko hiperholesterolemijo.

Čeprav je hiperholesterolemija sama po sebi asimptomatska, lahko dolgotrajno zvišanje serumskega holesterola privede do ateroskleroze (arterije postanejo bolj toge).[10] Skozi desetletja povišan serumski holesterol prispeva k nastanku ateromatoznih oblog v arterijah. To vodi do postopnega zoženja prizadetih arterij. Manjši plaki (obloge) lahko tudi počijo in povzročijo nastanek strdka ter s tem oviro pretoka krvi.[11] Nenadna blokada v koronarni arteriji lahko povzroči srčni napad (infarkt). Blokada arterije, ki oskrbuje možgane, lahko povzroči možgansko kap. Če je razvoj stenoze ali okluzije postopen, se prekrvavitev tkiv in organov počasi zmanjšuje, dokler funkcija organov ne oslabi. Na tej točki se lahko ishemija tkiva (omejitev oskrbe s krvjo) pokaže s posebnimi simptomi. Primer je začasna možganska ishemija (običajno imenovana prehodni ishemični napad ali tranzitorna ishemična ataka, okrajšava TIA), ki se pokaže kot začasna izguba vida, omotica, težave z ravnotežjem, težave pri govoru, šibkost ali otrplost ali mravljinčenje, običajno po eni strani telesa. Nezadostna oskrba srca s krvjo lahko povzroči bolečine v prsnem košu, ishemija očesa pa kot prehodna izguba vida na enem očesu. Nezadostna oskrba nog s krvjo se lahko kaže kot bolečina v mečih med hojo, medtem ko se v črevesju lahko kaže kot bolečina v trebuhu po obroku.[1][12]

Nekatere vrste hiperholesterolemije vodijo do pojava specifičnih fizičnih znakov. Na primer družinska hiperholesterolemija (hiperlipoproteinemija tipa IIa) je povezana s pojavi ksantelazme palpebrarum (rumenkastih list pod kožo okoli vek),[13] arcusa senilisa (belega ali sivega obarvanja periferije roženice)[14] in ksantomatov oz. odlaganja rumenkastega materiala, bogatega s holesterolom, na kite (predvsem prstov).[15][16] Hiperlipidemija tipa III je lahko povezana s ksantomati dlani, kolen in komolcev.[15]

Vzroki

uredi
 
Kemijska struktura holesterola.

Hiperholesterolemija je običajno posledica kombinacije okoljskih in genetskih dejavnikov.[10] Med okoljske dejavnike spadajo telesna teža, prehrana in stres,[10][17] prav tako je dejavnik tveganja osamljenost.[18]

Prehrana

uredi

Prehrana vpliva na raven holesterola v krvi, vendar se ta učinek pri posameznikih razlikuje.[19][20]

LDL in skupni holesterol se povečata ob visokem vnosu sladkorja ali nasičenih maščob.[21] Dokazano je, da transmaščobe znižajo raven HDL in hkrati zvišajo raven LDL.[22]

Pregled študij iz leta 2016 je našel okvirne dokaze, da je holesterol v prehrani povezan s povišanim holesterolom v krvi.[23] Leta 2018 so postavili domnevo, da obstaja med vnosom holesterola in ravnijo LDL-a skromno pozitivno razmerje, povezano z odmerkom.[24]

Zdravstvena stanja in zdravljenje

uredi

Številna druga stanja lahko povišajo raven holesterola, vključno s sladkorno boleznijo tipa 2, debelostjo, uživanjem alkohola, monoklonsko gamapatijo, dializo, nefrotskim sindromom, hipotirozo, Cushingovim sindromom in anoreksijo nervozo.[10] Tudi številna zdravila lahko vplivajo na presnovo lipidov: tiazidni diuretiki, ciklosporin, glukokortikoidi, zaviralci beta, retinojska kislina, antipsihotiki,[10] nekateri antikonvulzivi in zdravila za HIV ter interferoni.[25]

Genetika

uredi

Dedni prispevki so običajno posledica učinkov več genov (so poligenski), čeprav so občasno lahko posledica ene same genske napake, na primer pri družinski hiperholesterolemiji.[10] Pri njej so lahko prisotne mutacije v genu APOB (avtosomno dominantni), LDLRAP1 (avtosomno recesivni), HCHOLA3 (avtosomno dominantni v genu PCSK9) ali gena za LDL receptor.[26] Družinska hiperholesterolemija prizadene približno eno osebo na 250.[27]

Litovska judovska populacija lahko kaže učinek genetskega ustanovitelja.[28] Ena izmed različic gena G197del LDLR, ki je vpletena v družinsko hiperholesterolemijo, je bila datirana v 14. stoletje.[29] Uporabnost teh različic je bila predmet razprave.[30]

Diagnostika

uredi

Holesterol se v ZDA in nekaterih drugih državah meri v miligramih na deciliter (mg/dL) krvi. V Združenem kraljestvu, večini evropskih držav in Kanadi so merilo milimoli na liter krvi (mmol/L).[31]

Interpretacija vrednosti holesterola
Tip holesterola mmol/L mg/dL Interpretacija
skupni holesterol <5,2 <200 zaželeno[32]
5,2-6,2 200-239 mejno[32]
>6,2 >240 visoko[32]
LDL <2,6 <100 najbolj zaželeno[32]
2,6-3,3 100-129 dobro[32]
3,4-4,1 130-159 mejno visoko[32]
4,1-4,9 160-189 visoko in neželeno[32]
>4,9 >190 zelo visoko[32]
HDL <1,0 <40 neželeno, povišano tveganje[32]
1,0-1,5 41-59 dobro, vendar ne optimalno[32]
>1,55 >60 dobro, tveganje zmanjšano[32]

Nacionalna zdravstvena služba Združenega kraljestva za zdrave odrasle priporoča zgornjo mejo skupnega holesterola 5 mmol/L in holesterola lipoproteinov nizke gostote (LDL) 3 mmol/L. Za ljudi z visokim tveganjem za srčno-žilne bolezni je priporočena meja za skupni holesterol 4 mmol/L, za LDL pa 2 mmol/L.[33]

V ZDA Nacionalni inštitut za srce, pljuča in kri v okviru Nacionalnega inštituta za zdravje razvršča zaželeno raven skupnega holesterola pod 200 mg/dL. Vrednosti 200 do 239 mg/dL so mejne, vrednosti 240 mg/dL ali več pa visoke.[34]

Absolutne meje med normalnimi in nenormalnimi ravnmi holesterola ni, vrednosti pa je treba upoštevati v povezavi z drugimi zdravstvenimi stanji in dejavniki tveganja.[35][36][37]

Višje ravni celokupnega holesterola povečajo tveganje za srčno-žilne bolezni, zlasti koronarno srčno bolezen.[38] Ravni LDL ali ne-HDL holesterola napovedujejo prihodnjo koronarno srčno bolezen. Do sedaj še ni bil sprejet konsenz, kateri je boljši napovedovalec.[39] Visoke ravni LDL-a so lahko še posebej škodljive, čeprav njegovo določanje ni priporočljivo za napovedovanje tveganja.[39] V preteklosti so bile ravni LDL in VLDL le redko izmerjene neposredno zaradi stroškov.[40][41][42]

Ravni trigliceridov na tešče so bile vzete kot indikator ravni VLDL (na splošno je približno 45 % trigliceridov na tešče sestavljenih iz VLDL), medtem ko je bil LDL običajno ocenjen s Friedewaldovo formulo:

LDL = skupne holesterol – HDL – (0.2 x trigliceridi)[43]

Ta enačba ne velja za rezultate vzorcev krvi, ki niso bili odvzeti na tešče ali če so trigliceridi na tešče povišani (>4,5 mmol/L ali >~400 mg/dL). Nedavne smernice zato zagovarjajo uporabo neposrednih metod za merjenje LDL, kjerkoli je to mogoče.[39] Pri ocenjevanju hiperholesterolemije je lahko koristno, če se izmeri vse podfrakcije lipoproteinov (VLDL, IDL, LDL in HDL), prav tako pa je lahko v pomoč merjenje apolipoproteinov in lipoproteina (a).[39] Genetski pregled se svetuje, če obstaja sum na obliko družinske hiperholesterolemije.[39]

Klasifikacija

uredi

Klasično je bila hiperholesterolemija kategorizirana glede na elektroforezo lipoproteinov in Fredricksonovo klasifikacijo. Novejše metode, kot je "analiza podrazreda lipoproteinov", so prinesle pomembne izboljšave pri razumevanju povezave med napredovanjem ateroskleroze in kliničnimi posledicami. Če je hiperholesterolemija dedna (družinska hiperholesterolemija), je pogosteje prisotna tudi družinska anamneza prezgodnje oz. zgodnejše ateroskleroze.[44]

Presejanje

uredi

Delovna skupina za preventivne storitve ZDA je leta 2008 močno priporočila rutinske preglede za moške, stare 35 let in več, ter ženske, stare 45 let in več, za lipidne motnje in zdravljenje nenormalnih vrednosti maščob pri ljudeh s povečanim tveganjem za ishemično bolezen srca.[45] Priporočajo tudi redno pregledovanje moških, starih od 20 do 35 let, in žensk, starih od 20 do 45 let, če imajo druge dejavnike tveganja za koronarno srčno bolezen. Leta 2016 so ugotovili, da testiranje splošne populacije, mlajše od 40 let brez simptomov, ni dokazano koristno.[46][47]

V Kanadi je presejanje priporočljivo za moške, stare 40 let in več, ter ženske, stare 50 let in več.[48] Pri tistih z normalno ravnijo holesterola se presejalni pregled priporoča enkrat na pet let.[49] Ko ljudje jemljejo statin, nadaljnje testiranje ne prinaša veliko koristi, razen morda ugotavljanja skladnosti z zdravljenjem.[50]

Ko v Združenem kraljestvu nekomu odkrijejo družinsko hiperholesterolemijo, kliniki, družina ali oboji stopijo v stik s sorodniki v prvem in drugem kolenu, da se javijo za testiranje in zdravljenje. Raziskave kažejo, da že samo stik s kliniki pripomore k temu, da se več ljudi javi na testiranje.[51][52]

Zdravljenje

uredi

V tujini priporočila za zdravljenje temeljijo na stopnjah tveganja za bolezni srca.[53] Za vsako stopnjo tveganja se določijo ravni holesterola LDL, ki predstavljajo cilje in zgornje meje holesterola za zdravljenje in druge ukrepe.[53] Višja, kot je kategorija tveganja, nižje so želene ravni holesterola.[53]

Ravni LDL holesterola[53]
Višina tveganja Kriteriji Razmislek o spremembi življenjskega sloga Razmislek o zdravilih
Število dejavnikov tveganja 10-letno tveganje za ishemično bolezen srca mmol/L mg/dL mmol/L mg/dL
Visoko Predhodna bolezen srca ALI >20 % >2,6[54] >100 >2,6 >100
Zmerno visoko 2 ali več IN 10-20 % >3,4 >130 >3,4 >130
Zmerno 2 ali več IN <10 % >3,4 >130 >4,1 >160
Nizko 0 ali 1 >4,1 >160 >4,9 >190
†Dejavniki tveganja vključujejo kajenje, povišan krvni tlak (≥140/90 mmHg ali jemanje antihipertenzivnih zdravil),

nizek HDL (<40 mg/dL), družinsko anamnezo prezgodnje bolezni srca in starost (moški ≥45 let; ženske ≥55 let).

Za ljudi z visokim tveganjem za srčnožilne dogodke se je pokazalo, da kombinacija spremembe življenjskega sloga in zdravljenje s statini zmanjšata umrljivost.[10]

Življenjski slog

uredi

Spremembe življenjskega sloga, priporočene za tiste z visokim holesterolom, vključujejo: opustitev kajenja, omejitev uživanja alkohola, povečanje telesne dejavnosti in vzdrževanje zdrave telesne teže.[19]

Posamezniki s prekomerno telesno težo ali debelostjo lahko znižajo holesterol v krvi s hujšanjem – v povprečju lahko kilogram izgube teže zniža holesterol LDL za 0,8 mg/dl.[8]

Dieta

uredi

Prehrana z visokim deležem zelenjave, sadja, prehranskih vlaknin in nizko vsebnostjo maščob povzroči zmerno znižanje celotnega holesterola.[55][56][8]

Uživanje prehranskega holesterola povzroči majhno zvišanje serumskega holesterola,[57][58] katerega obseg je mogoče predvideti z uporabo Keysovih[59] in Hegstedovih[60] enačb. Prehranske omejitve za holesterol so predlagali v Združenih državah Amerike, ne pa tudi v Kanadi, Združenem kraljestvu in Avstraliji.[57] Vendar pa je leta 2015 svetovalni odbor za prehranske smernice v Združenih državah Amerike odstranil svoje priporočilo o omejitvi vnosa holesterola.[61]

Cochrane pregled iz leta 2020 je ugotovil, da je zamenjava nasičenih maščob s večkrat nenasičenimi maščobami prinesla majhno zmanjšanje pojavnosti srčnožilnih bolezni z znižanjem holesterola v krvi.[62] Druge raziskave niso odkrile učinka nasičenih maščob na srčnožilne bolezni.[63][7] Transmaščobe so prepoznane kot potencialni dejavnik tveganja za srčnožilne bolezni, povezane s holesterolom, zato se glede njih priporoča izogibanje v prehrani odraslih.[7]

Nacionalno združenje za lipide (National Lipid Association) priporoča, da ljudje z družinsko hiperholesterolemijo omejijo vnos skupnih maščob na 25–35 % energijskega vnosa, nasičenih maščob na manj kot 7 % energijskega vnosa in holesterola na manj kot 200 mg na dan.[8] Zdi se, da spremembe skupnega vnosa maščob pri nizkokaloričnih dietah ne vplivajo na holesterol v krvi.[64]

Pokazalo se je, da povečan vnos topnih vlaken zmanjša raven LDL holesterola, pri čemer vsak dodaten gram topnih vlaknin zmanjša LDL v povprečju za 2,2 mg/dL (0,057 mmol/L).[65] Večje uživanje polnozrnatih žit prav tako zmanjša LDL holesterol, pri čemer je polnozrnati oves še posebej učinkovit.[66] Vključitev 2 g fitosterolov in fitostanolov na dan ter 10 do 20 g topnih vlaknin na dan zmanjša absorpcijo holesterola s hrano.[8] Prehrana z visoko vsebnostjo fruktoze lahko zviša raven LDL holesterola v krvi.[67]

Zdravila

uredi

Poleg spremembe življenjskega sloga se najpogosteje za nižanje ravni holesterola uporabljajo statini.[68] Ti lahko znižajo skupni holesterol za približno 50 % pri večini ljudi[39] in so učinkoviti pri zmanjševanju tveganja za srčno-žilne bolezni tako pri ljudeh s[69] kot tudi brez že obstoječe srčnožilne bolezni.[70][71][72][73] Pri ljudeh brez srčnožilnih bolezni je bilo dokazano, da statini zmanjšajo umrljivost zaradi vseh vzrokov, smrtno in nesmrtno koronarno srčno bolezen ter možgansko kap.[74] Večja korist je opazna pri uporabi visoko intenzivne terapije s statini.[75] Statini lahko izboljšajo kakovost življenja, če se uporabljajo pri ljudeh brez obstoječe srčnožilne bolezni (v primarni preventivi).[74] Statini znižujejo holesterol pri otrocih s hiperholesterolemijo, vendar nobena študija od leta 2010 ne kaže pomembnih rezultatov,[76] zato je glavna terapija v otroštvu dieta.[39]

Druge učinkovine, ki se lahko uporabljajo za zdravljenje hiperholesterolemije, vključujejo fibrate, niacin in holestiramin.[77] Ti pa so priporočljivi le, če bolnik statinov ne prenaša ali pri nosečnicah.[77] Injekcijska protitelesa proti proteinu PCSK9 (evolokumab, bokocizumab, alirokumab) lahko znižajo holesterol LDL in dokazano zmanjšajo umrljivost.[78]

Smernice

uredi

V ZDA obstajajo smernice iz Nacionalnega izobraževalnega programa o holesterolu iz leta 2004[79] in skupnega organa strokovnih združenj, ki jih vodi Ameriško združenje za srce.[80]

V Združenem kraljestvu je Nacionalni inštitut za zdravje in klinično odličnost pripravil priporočila za zdravljenje povišanih ravni holesterola, objavljena leta 2008,[77] leta 2014 pa so se pojavile nove smernice, ki pokrivajo preprečevanje srčnožilnih bolezni na splošno.[81]

Delovna skupina za obvladovanje dislipidemij Evropskega kardiološkega združenja in Evropskega združenja za aterosklerozo sta leta 2011 objavila smernice za obvladovanje dislipidemij.[39]

Posebne populacije

uredi

Pri ljudeh, katerih pričakovana življenjska doba je razmeroma kratka, hiperholesterolemija ni dejavnik tveganja za smrt zaradi katerega koli vzroka, vključno s koronarno srčno boleznijo.[82] Pri ljudeh, starejših od 70 let, hiperholesterolemija ni dejavnik tveganja za hospitalizacijo zaradi miokardnega infarkta ali angine pektoris.[82] Obstajajo tudi povečana tveganja uporabe statinov pri ljudeh, starejših od 85 let.[82] Zaradi tega se zdravila, ki znižujejo raven lipidov, ne smejo rutinsko uporabljati pri ljudeh z omejeno pričakovano življenjsko dobo.[82]

American College of Physicians priporoča naslednje za zdravljenje hiperholesterolemije pri ljudeh s sladkorno boleznijo:[83]

  1. Zdravila za zniževanje maščob je treba uporabiti za sekundarno preprečevanje srčno-žilne umrljivosti in obolevnosti pri vseh odraslih z znano boleznijo koronarnih arterij in sladkorno boleznijo tipa 2.
  2. Statine je treba uporabljati za primarno preprečevanje makrovaskularnih (koronarna arterijska bolezen, cerebrovaskularna bolezen ali periferna vaskularna bolezen) zapletov pri odraslih s sladkorno boleznijo tipa 2 in drugimi srčno-žilnimi dejavniki tveganja.
  3. Ko se začne zdravljenje za zniževanje holesterola, morajo ljudje s sladkorno boleznijo tipa 2 jemati vsaj zmerne odmerke statina.[84]
  4. Pri ljudeh s sladkorno boleznijo tipa 2, ki jemljejo statine, rutinsko spremljanje testov delovanja jeter ali mišičnih encimov ni priporočljivo, razen v posebnih okoliščinah.

Alternativna medicina

uredi

Raziskava iz leta 2002 je pokazala, da je 1,1 % odraslih v ZDA, ki so uporabljali alternativno medicino, to storilo v namen zdravljenja povišanega holesterola. V skladu s prejšnjimi raziskavami je ta ugotovila, da jo je večina posameznikov (55 %) uporabljala v povezavi s konvencionalno medicino.[85] Sistematični pregled[86] učinkovitosti zdravil rastlinskega izvora, ki se uporabljajo v tradicionalni kitajski medicini, je imel nedokončne rezultate zaradi slabe metodološke kakovosti vključenih študij. Pregled preskušanj fitosterolov in/ali fitostanolov, povprečni odmerek 2,15 g/dan, je poročal o povprečno 9-odstotnem znižanju LDL-holesterola.[87] Leta 2000 je Uprava za hrano in zdravila odobrila označevanje živil, ki vsebujejo določene količine estrov fitosterolov ali estrov fitostanolov, kot živil, ki znižujejo holesterol. Leta 2003 je FDA-jeva Interim Health Claim Rule to razširila na živila ali prehranska dopolnila, ki vsebujejo več kot 0,8 g/dan fitosterolov ali fitostanolov. Nekateri raziskovalci pa so zaskrbljeni zaradi dopolnjevanja prehrane z estri rastlinskih sterolov in opozarjajo na pomanjkanje dolgoročnih varnostnih podatkov.[88]

Epidemiologija

uredi

Podatki za Združene države Amerike iz leta 2010 so pokazali, da ima povišan holesterol 13 % ljudi, kar je bilo nekoliko manj kot leta 2000, ko je ta stopnja znašala 17 %.[89]

Povprečni skupni holesterol v Združenem kraljestvu je po raziskavah znašal 5,9 mmol/L, na podeželju Kitajske in Japonske pa 4 mmol/L.[10] Stopnje pojavnosti bolezni koronarnih arterij so v Združenem kraljestvu visoke, na podeželju Kitajske in Japonske pa nizke.[10]

Raziskovalne možnosti

uredi

Kot možno zdravljenje raziskujejo gensko terapijo.[90][91]

Viri

uredi
  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 Durrington, Paul (30. avgust 2003). »Dyslipidaemia«. The Lancet. Pridobljeno 23. julija 2021.
  2. ↑ Behrman, E. J.; Gopalan, Venkat (1. december 2005). »Cholesterol and Plants«. ACS Publications. Pridobljeno 23. julija 2021.
  3. ↑ Biggerstaff, Kyle D.; Wooten, Joshua S. (1. september 2004). »Understanding lipoproteins as transporters of cholesterol and other lipids«. Advances in Physiology Education. Pridobljeno 23. julija 2021.
  4. ↑ Carmena, Rafael; Duriez, Patrick; Fruchart, Jean-Charles (15. junij 2004). »Atherogenic Lipoprotein Particles in Atherosclerosis«. AHA Journals. Pridobljeno 23. julija 2021.
  5. ↑ Kontush, Anatol; Chapman, M. John (1. marec 2006). »Antiatherogenic small, dense HDL—guardian angel of the arterial wall?«. Nature Review Cardiology. Pridobljeno 23. julija 2021.
  6. ↑ »Healthy Diet«. WHO. 29. april 2020. Pridobljeno 23. julija 2021.
  7. ↑ 7,0 7,1 7,2 de Souza, Russell J.; Mente, Andrew; Maroleanu, Adriana (12. avgust 2015). »Intake of saturated and trans unsaturated fatty acids and risk of all cause mortality, cardiovascular disease, and type 2 diabetes: systematic review and meta-analysis of observational studies«. BMJ. Pridobljeno 23. julija 2021.
  8. ↑ 8,0 8,1 8,2 8,3 8,4 8,5 Ito, Matthew K.; McGowan, Mary P.; Moriarty, Patrick M. (11. april 2011). »Management of Familial Hypercholesterolemias in adult patients: Recommendations from the National Lipid Association Expert Panel on Familial Hypercholesterolemia«. Journal of Clinical Lipidology. Pridobljeno 23. julija 2021.
  9. ↑ »Hypercholesterolemia«. MedlinePlus. Pridobljeno 23. julija 2021.[mrtva povezava]
  10. ↑ 10,0 10,1 10,2 10,3 10,4 10,5 10,6 10,7 10,8 Bhatnagar, Deepak; Soran, Handrean; Durrington, Paul N. (21. avgust 2008). »Hypercholesterolaemia and its management«. BMJ. Pridobljeno 23. julija 2021.
  11. ↑ Finn, Aloke V. (1. julij 2010). »Concept of Vulnerable/Unstable Plaque«. AHA Journals. Pridobljeno 23. julija 2021.
  12. ↑ Grundy, Scott M. (12. maj 1998). »Primary Prevention of Coronary Heart Disease: Guidance From Framingham«. AHA Journals. Pridobljeno 23. julija 2021.
  13. ↑ Shields, C.; Shields, J. (2008). Eyelid, conjunctival, and orbital tumors: atlas and textbook. Hagerstown, Maryland: Lippincott Williams & Wilkins. ISBN 978-0-7817-7578-6.
  14. ↑ Zech, Loren A.; Hoeg, Jeffery M. (10. marec 2008). »Correlating corneal arcus with atherosclerosis in familial hypercholesterolemia«. NCBI. Pridobljeno 24. julija 2021.
  15. ↑ 15,0 15,1 James, W. D.; Berger, T. G. (2006). Andrews' Diseases of the Skin: Clinical Dermatology. Saunders Elsevier. str. 530-532. ISBN 978-0-7216-2921-6.
  16. ↑ Rapini, R. P.; Bolognia, J. L.; Jorizzo, J. L. (2007). Dermatology: 2-Volume Set. St. Louis, Missouri: Mosby. str. 1415-1416. ISBN 978-1-4160-2999-1.
  17. ↑ Calderon, R.; Schneider, R. H.; Alexander, C. N. (1999). Ethnicity & Disease. str. 451–462.
  18. ↑ Hawkley, Louise C. (22. julij 2010). »Loneliness Matters: A Theoretical and Empirical Review of Consequences and Mechanisms«. Annals of Behavioral Medicine. Pridobljeno 24. julija 2021.
  19. ↑ 19,0 19,1 Mannu, S.; Zaman, J. S.; Gupta, A. »Evidence of Lifestyle Modification in the Management of Hypercholesterolemia«. Ingenta Connect. Pridobljeno 2. avgusta 2021.
  20. ↑ Howell, W. H. (1. junij 1997). »Plasma lipid and lipoprotein responses to dietary fat and cholesterol: a meta-analysis«. Oxford Academic. Pridobljeno 2. avgusta 2021.
  21. ↑ DiNicolantonio, James J.; Lucan, Sean C.; O'Keefe, James H. (14. november 2015). »The Evidence for Saturated Fat and for Sugar Related to Coronary Heart Disease«. National Library of Medicine. Pridobljeno 31. marca 2025.
  22. ↑ Ascherio, A.; Willett, W. C. (1. oktober 1997). »Health effects of trans fatty acids«. Oxford Academic. Pridobljeno 2. avgusta 2021.
  23. ↑ Grundy, Scott M. (14. oktober 2016). »Does Dietary Cholesterol Matter?«. Springer Link. Pridobljeno 2. avgusta 2021.
  24. ↑ Vincent, Melissa J. (29. december 2018). »Meta-regression analysis of the effects of dietary cholesterol intake on LDL and HDL cholesterol«. Oxford Academic. Pridobljeno 2. avgusta 2021.
  25. ↑ Herink, Megan; Ito, Matthew K. (10. maj 2018). »Medication Induced Changes in Lipid and Lipoproteins«. NCBI. Pridobljeno 24. julija 2021.
  26. ↑ »Hypercholesterolemia«. MedlinePlus. Pridobljeno 24. julija 2021.[mrtva povezava]
  27. ↑ Akioyamen, Leo E.; Genest, Jacques; Shan, Shubham D. »Estimating the prevalence of heterozygous familial hypercholesterolaemia: a systematic review and meta-analysis«. BMJ Journals. Pridobljeno 24. julija 2021.
  28. ↑ Slatkin, Montgomery (1. avgust 2004). »A Population-Genetic Test of Founder Effects and Implications for Ashkenazi Jewish Diseases«. AJHG. Pridobljeno 7. aprila 2025.
  29. ↑ Durst, Ronen; Colombo, Roberto; Shpitzen, Shoshi (1. maj 2001). »Recent Origin and Spread of a Common Lithuanian Mutation, G197del LDLR, Causing Familial Hypercholesterolemia: Positive Selection Is Not Always Necessary to Account for Disease Incidence among Ashkenazi Jews«. AJHG. Pridobljeno 7. aprila 2025.
  30. ↑ Ozelius, Laurie J.; Senthil, Geetha; Saunders-Pullman, R. (26. januar 2006). »Studies on Jewish genetic diseases«. Khazaria. Pridobljeno 7. aprila 2025.
  31. ↑ »High cholesterol«. Mayo Clinic. Pridobljeno 17. aprila 2025.
  32. ↑ 32,00 32,01 32,02 32,03 32,04 32,05 32,06 32,07 32,08 32,09 32,10 »Evaluating statin drugs to treat High Cholesterol and Heart Disease: Comparing Effectiveness, Safety, and Price« (PDF). Consumer Reports. 27. marec 2013. Pridobljeno 23. aprila 2025.
  33. ↑ »Diagnosing High Cholesterol«. NHS Choices. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. oktobra 2017. Pridobljeno 17. aprila 2025.
  34. ↑ »ATP III Guidelines At-A-Glance Quick Desk Reference« (PDF). National Cholesterol Education Program. Pridobljeno 17. aprila 2025.
  35. ↑ Davidson, Michael H.; Pradeep, Pallavi (1. julij 2023). »Dyslipidemia«. MSD Manual. Pridobljeno 17. aprila 2025.
  36. ↑ »What Your Cholesterol Levels Mean«. American Heart Association. Pridobljeno 17. aprila 2025.
  37. ↑ Nantsupawat, Nopakoon; Booncharoen, Apaputch; Wisetborisut, Anawat (26. januar 2019). »Appropriate Total cholesterol cut-offs for detection of abnormal LDL cholesterol and non-HDL cholesterol among low cardiovascular risk population«. Lipids in Health and Disease. Pridobljeno 17. aprila 2025.
  38. ↑ Peters, Sanne A. E.; Singhateh, Yankuba; Mackay, Diana (1. maj 2016). »Total cholesterol as a risk factor for coronary heart disease and stroke in women compared with men: A systematic review and meta-analysis«. Atherosclerosis Journal. Pridobljeno 18. aprila 2025.
  39. ↑ 39,0 39,1 39,2 39,3 39,4 39,5 39,6 39,7 Reiner, Željko; Catapano, Alberico L.; De Backer, Guy (1. januar 2011). »ESC/EAS Guidelines for the management of dyslipidaemias: The Task Force for the management of dyslipidaemias of the European Society of Cardiology (ESC) and the European Atherosclerosis Society (EAS)«. Oxford Academic. Pridobljeno 18. aprila 2025.
  40. ↑ Superko, H. Robert (5. maj 2009). »Advanced Lipoprotein Testing and Subfractionation Are Clinically Useful«. AHA Journals. Pridobljeno 18. aprila 2025.
  41. ↑ Sathiyakumar, Vasanth; Blumenthal, Roger S.; Badreldin Elshazly, Mohamed (20. marec 2020). »New Information on Accuracy of LDL-C Estimation«. American College of Cardiology. Pridobljeno 18. aprila 2025.
  42. ↑ Johnson, Francis (4. november 2017). »FRIEDEWALD EQUATION FOR CALCULATING VLDL AND LDL«. Johnson Francis. Pridobljeno 18. aprila 2025.
  43. ↑ Friedewald, William T.; Levy, Robert I.; Fredrickson, Donald S. (1. junij 1972). »Estimation of the Concentration of Low-Density Lipoprotein Cholesterol in Plasma, Without Use of the Preparative Ultracentrifuge«. Oxford Academic. Pridobljeno 18. aprila 2025.
  44. ↑ Ison, Hannah E.; Clarke, Shoa L.; Knowles, Joshua W. (2. januar 2014). »Familial Hypercholesterolemia«. National Library of Medicine. Pridobljeno 16. aprila 2025.
  45. ↑ »Lipid Disorders in Adults (Cholesterol, Dyslipidemia): Screening«. U. S. Preventive Services. 1. junij 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. februarja 2015. Pridobljeno 16. aprila 2025.
  46. ↑ Chou, Roger; Dana, Tracy; Blazina, Ian (9. avgust 2016). »Screening for Dyslipidemia in Younger Adults: A Systematic Review for the U.S. Preventive Services Task Force«. Annals of Internal Medicine. Pridobljeno 16. aprila 2025.
  47. ↑ Bibbins-Domingo, K.; Grossman, D. C.; Curry, S. J. (9. avgust 2016). »Screening for Lipid Disorders in Children and Adolescents«. JAMA Network. Pridobljeno 16. aprila 2025.
  48. ↑ Genest, Jacques; Frohlich, Jiri; Fodor, George (28. oktober 2003). »Recommendations for the management of dyslipidemia and the prevention of cardiovascular disease: summary of the 2003 update«. National Library of Medicine. Pridobljeno 16. aprila 2025.
  49. ↑ »Third Report of the National Cholesterol Education Program (NCEP) Expert Panel on Detection, Evaluation, and Treatment of High Blood Cholesterol in Adults (Adult Treatment Panel III) Final Report«. AHAIASA Journals. 17. december 2002. Pridobljeno 16. aprila 2025.
  50. ↑ Spector, Reynold; Snapinn, Steven M. (11. januar 2011). »Statins for Secondary Prevention of Cardiovascular Disease: The Right Dose«. Karger. Pridobljeno 16. aprila 2025.
  51. ↑ Qureshi, Nadeem; Woods, Bethan; Neves de Faria, Rita (1. oktober 2023). »Alternative cascade-testing protocols for identifying and managing patients with familial hypercholesterolaemia: systematic reviews, qualitative study and cost-effectiveness analysis«. Journals Library. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. decembra 2024. Pridobljeno 16. aprila 2025.
  52. ↑ »What is the best way to identify people with inherited high cholesterol?«. National Institute for Health and Care Research. 30. april 2024. Pridobljeno 16. aprila 2025.
  53. ↑ 53,0 53,1 53,2 53,3 Grundy, Scott M.; Cleeman, James I.; Bairey Merz, C. Noel (13. julij 2004). »Implications of Recent Clinical Trials for the National Cholesterol Education Program Adult Treatment Panel III Guidelines«. Circulation. Pridobljeno 31. marca 2025.
  54. ↑ »Evaluating statin drugs to treat High Cholesterol and Heart Disease: Comparing Effectiveness, Safety, and Price« (PDF). Best Buy Drugs. Pridobljeno 1. maja 2025.
  55. ↑ Bhattarai, Nawaraj; Prevost, A. Toby; Wright, Alison J. (20. december 2013). »Effectiveness of interventions to promote healthy diet in primary care: systematic review and meta-analysis of randomised controlled trials«. BMC Publich Health. Pridobljeno 12. maja 2025.
  56. ↑ Hartley, Louise; Igbinedion, Ewemade; Holmes, Jennifer (4. junij 2013). »Increased consumption of fruit and vegetables for the primary prevention of cardiovascular diseases«. Cochrane Library. Pridobljeno 12. maja 2025.
  57. ↑ 57,0 57,1 Brownawell, Amy; Falk, Michael C. (1. junij 2010). »Cholesterol: where science and public health policy intersect«. Nutrition Reviews. Pridobljeno 12. maja 2025.
  58. ↑ Berger, Samantha; Raman, Gowri; Vishwanathan, Rohini (1. avgust 2015). »Dietary cholesterol and cardiovascular disease: a systematic review and meta-analysis«. The Americal Journal of Clinical Nutrition. Pridobljeno 12. maja 2025.
  59. ↑ Keys, Ancel; Anderson, Joseph T.; Grande, Francisco (1. julij 1965). »Serum cholesterol response to changes in the diet IV. Particular saturated fatty acids in the diet«. Metabolism. Pridobljeno 12. maja 2025.
  60. ↑ Hegsted, D. M.; McGandy, R. B.; Myers, M. L. (1. november 1965). »Quantitative Effects of Dietary Fat on Serum Cholesterol in Man«. The American Journal of Clinical Nutrition. Pridobljeno 12. maja 2025.
  61. ↑ »Scientific Report of the 2015 Dietary Guidelines Advisory Committee« (PDF). USDA. Pridobljeno 12. maja 2025.
  62. ↑ Hooper, Lee; Martin, Nicole; Jimoh, Oluseyi F. (21. avgust 2020). »Reduction in saturated fat intake for cardiovascular disease«. Cochrane Library. Pridobljeno 12. maja 2025.
  63. ↑ Chowdhury, Rajiv; Warnakula, Samantha; Kunutsor, Setor (18. marec 2014). »Association of Dietary, Circulating, and Supplement Fatty Acids With Coronary Risk: A Systematic Review and Meta-analysis«. Annals of Internal Medicine. Pridobljeno 12. maja 2025.
  64. ↑ Schwingshackl, Lukas; Hoffmann, Georg (1. december 2013). »Comparison of Effects of Long-Term Low-Fat vs High-Fat Diets on Blood Lipid Levels in Overweight or Obese Patients: A Systematic Review and Meta-Analysis«. Journal of the Academy of Nutrition and Dietetics. Pridobljeno 12. maja 2025.
  65. ↑ Brown, Lisa; Rosner, Bernard; Willett, Walter W. (1. januar 1999). »Cholesterol-lowering effects of dietary fiber: a meta-analysis«. The Americal Journal of Clinical Nutrition. Pridobljeno 12. maja 2025.
  66. ↑ Hollaender, Pernille L. B.; Ross, Alastair B.; Kristensen, Mette (1. september 2015). »Whole-grain and blood lipid changes in apparently healthy adults: a systematic review and meta-analysis of randomized controlled studies«. The American Journal of Clinical Nutrition. Pridobljeno 12. maja 2025.
  67. ↑ Schaefer, Ernst J.; Gleason, Joi A.; Dansinger, Michael L. (1. junij 2009). »Dietary Fructose and Glucose Differentially Affect Lipid and Glucose Homeostasis«. The Journal of Nutrition. Pridobljeno 12. maja 2025.
  68. ↑ Grundy, Scott M.; Stone, Neil J.; Bailey, Alison L. (10. november 2018). »AHA/ACC/AACVPR/AAPA/ABC/ACPM/ADA/AGS/APhA/ASPC/NLA/PCNA Guideline on the Management of Blood Cholesterol: A Report of the American College of Cardiology/American Heart Association Task Force on Clinical Practice Guidelines«. AHAIASA Journals. Pridobljeno 28. aprila 2025.
  69. ↑ Koskinas, Konstantinos C.; Siontis, George C. M.; Piccolo, Raffaele (23. oktober 2017). »Effect of statins and non-statin LDL-lowering medications on cardiovascular outcomes in secondary prevention: a meta-analysis of randomized trials«. Oxford Academic. Pridobljeno 28. aprila 2025.
  70. ↑ Tonelli, Marcello; Lloyd, Anita; Clement, Fiona (8. november 2011). »Efficacy of statins for primary prevention in people at low cardiovascular risk: a meta-analysis«. Canadian Medical Association Journal. Pridobljeno 28. aprila 2025.
  71. ↑ Mills, E. J.; Wu, P.; Chong, G. (7. oktober 2010). »Efficacy and safety of statin treatment for cardiovascular disease: a network meta-analysis of 170 255 patients from 76 randomized trials«. Oxford Academic. Pridobljeno 28. aprila 2025.
  72. ↑ Mihaylova, B. (11. avgust 2012). »The effects of lowering LDL cholesterol with statin therapy in people at low risk of vascular disease: meta-analysis of individual data from 27 randomised trials«. The Lancet. Pridobljeno 28. aprila 2025.
  73. ↑ Chou, Roger; Dana, Tracy; Blazina, Ian (15. november 2016). »Statins for Prevention of Cardiovascular Disease in Adults«. JAMA Network. Pridobljeno 28. aprila 2025.
  74. ↑ 74,0 74,1 Taylor, Fiona; Huffman, Mark D.; Macedo, Ana Filipa (31. januar 2013). »Statins for the primary prevention of cardiovascular disease«. Cochrane Library. Pridobljeno 28. aprila 2025.
  75. ↑ Pisaniello, Anthony D.; Scherer, Daniel J.; Kataoka, Yu (5. december 2014). »Ongoing challenges for pharmacotherapy for dyslipidemia«. Taylor & Francis Online. Pridobljeno 28. aprila 2025.
  76. ↑ Lebenthal, Y.; Horvath, A.; Dziechciarz, P. (1. september 2010). »Are treatment targets for hypercholesterolemia evidence based? Systematic review and meta-analysis of randomised controlled trials«. BMJ. Pridobljeno 28. aprila 2025.
  77. ↑ 77,0 77,1 77,2 »Lipid modification: Cardiovascular risk assessment and the modification of blood lipids for the primary and secondary prevention of cardiovascular disease«. National Institute for Health and Care Excellence. 28. maj 2008. Pridobljeno 28. aprila 2025.
  78. ↑ Navarese, Eliano Pio; Kolodziejczak, Michalina; Schulze, Volker (7. julij 2015). »Effects of Proprotein Convertase Subtilisin/Kexin Type 9 Antibodies in Adults With Hypercholesterolemia: A Systematic Review and Meta-analysis«. ACP Journals. Pridobljeno 28. aprila 2025.
  79. ↑ Grundy, Scott M.; Cleeman, James I.; Bairey Merz, C. Noel (4. avgust 2004). »Implications of Recent Clinical Trials for the National Cholesterol Education Program Adult Treatment Panel III Guidelines«. Journal of the American College of Cardiology. Pridobljeno 1. maja 2025.
  80. ↑ Grundy, Scott M.; Stone, Neil J.; Bailey, Alison L. (10. november 2018). »2018 AHA/ACC/AACVPR/AAPA/ABC/ACPM/ADA/AGS/APhA/ASPC/NLA/PCNA Guideline on the Management of Blood Cholesterol: Executive Summary: A Report of the American College of Cardiology/American Heart Association Task Force on Clinical Practice Guidelines«. AHAIASA Journals. Pridobljeno 1. maja 2025.
  81. ↑ »Cardiovascular disease: risk assessment and reduction, including lipid modification«. National Institute for Health and Care Excellence. 18. julij 2014. Pridobljeno 1. maja 2025.
  82. ↑ 82,0 82,1 82,2 82,3 »Ten Things Physicians and Patients Should Question«. AMDA – The Society for Post-Acute and Long-Term Care Medicine. Pridobljeno 9. maja 2025.
  83. ↑ Snow, Vincenza; Aronson, Mark D.; Hornbake, Rodney (20. april 2004). »Lipid Control in the Management of Type 2 Diabetes Mellitus: A Clinical Practice Guideline from the American College of Physicians«. ACP Journals. Pridobljeno 9. maja 2025.
  84. ↑ Vijan, Sandeep; Hayward, Rodney A. (20. april 2004). »Pharmacologic Lipid-Lowering Therapy in Type 2 Diabetes Mellitus: Background Paper for the American College of Physicians«. ACP Journals. Pridobljeno 9. maja 2025.
  85. ↑ Barnes, Patricia M.; Powell-Griner, Eve; McFann, Kim (27. maj 2004). »Complementary and alternative medicine use among adults: United States, 2002«. National Library of Medicine. Pridobljeno 11. maja 2025.
  86. ↑ Liu, Zhao Lan; Liu, Jian Ping; Zhang, Anthony Lin (5. julij 2011). »Chinese herbal medicines for hypercholesterolemia«. Cochrane Library. Pridobljeno 11. maja 2025.
  87. ↑ Demonty, Isabelle; Ras, Rouyanne T.; van der Knaap, Henk C. M. (1. februar 2009). »Continuous Dose-Response Relationship of the LDL-Cholesterol–Lowering Effect of Phytosterol Intake«. The Journal of Nutrition. Pridobljeno 11. maja 2025.
  88. ↑ Weingärtner, Oliver; Böhm, Michael; Laufs, Ulrich (1. februar 2009). »Controversial role of plant sterol esters in the management of hypercholesterolaemia«. European Heart Journal. Pridobljeno 11. maja 2025.
  89. ↑ Carroll, Margaret D.; Kit, Brian K.; Lacher, David A. (1. april 2012). »Total and High-density Lipoprotein Cholesterol in Adults: National Health and Nutrition Examination Survey, 2009–2010« (PDF). NCHS Data Brief. Pridobljeno 26. marca 2025.
  90. ↑ Van Craeyveld, Eline; Jacobs, Frank; Gordts, Stephanie C. (2011). »Gene Therapy for Familial Hypercholesterolemia«. Eureka Select. Pridobljeno 26. marca 2025.
  91. ↑ Al-Allaf, Faisal A.; Coutelle, Charles; Waddington, Simon N. (13. december 2010). »LDLR-Gene therapy for familial hypercholesterolaemia: problems, progress, and perspectives«. PubMed Central. Pridobljeno 26. marca 2025.

Zunanje povezave

uredi
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Hiperholesterolemija&oldid=6437884«