|
|
Klavirska
|
Diatonična
|
Kromatična
|
|---|
| Tipkovnica
|
Tipke
|
Gumbi
|
Gumbi
|
|---|
| Razporeditev
|
Toni povrsti kakor pri vseh klaviaturah oziroma v skladu z glasbeno teorijo, v dveh vrstah - celi toni v prvi in poltoni v drugi vrsti.
|
Toni razvrščeni mešano v dveh do petih vrstah, ki so odvisni od potega meha navzven ali navznoter (nekateri gumbi imajo dva tona). V Sloveniji je najbolj privzeta 3 vrstna harmonika s poljubnim številom dodatnih gumbov v 4. vrsti.
|
Toni razporejeni v petih ali šestih vrstah, neodvisni od potega meha navzven ali navznoter
|
|---|
| Toni
|
80 basna ima 34 tipk s toni od G do E3, 120 basna pa 40 tipk s toni od F do A3, oziroma 3 oktave in veliko terco. Nekaterim koncertnim klavirskim harmonikam se klaviatura začne celo s tonom E.
|
Diatonične harmonike se razlikujejo po uglasitvi. Od te je odvisna razporeditev tonov. Privzete 3 vrstne harmonike imajo po 12 gumbov v 1. in 3. vrsti ter po 13 gumbov v 2. vrsti s poljubnim številom dodatnih gumbov v 4. vrsti. Oglasitve od 1. do 3. vrste se nadaljujejo po durovem kvintnem krogu. Vsaka harmonika lahko tako igra v omejenem številu lestvic. Pogoste uglasitve so CFB, BEsAs, CisFisH, HEA, ADG, DGC, GCF.
|
|
|---|
| Registri
|
Pri 80 basni 0, 3 ali 5 različnih registrov, pri 120 basni 10 ali več. Pri večini harmonik so registri razporejeni ob poteku klaviature, nekatere koncertne harmonike pa imajo najbolj uporabljane registre nameščene v obliki okroglih gumbov na vrhu harmonike, ki jih lahko harmonikar pritisne z brado.
|
/
|
Podobno kot pri klavirski
|
|---|
| Igranje
|
Nekoliko lažje začetniško učenje zaradi razporeditve tonov, večji razmaki prstov pri prijemih ob igranju.
|
Nekoliko težje začetniško učenje, manjši razmaki prstov, saj so tudi oddaljeni toni sorazmerno blizu.
|
Kot pri diatonični
|
|---|
| Basi
|
Gumbi
|
Gumbi
|
Gumbi
|
|---|
| Razporeditev
|
80 ali 120 basov v petih ali v šestih vrstah: glavni toni v 2. vrsti, drugi toni v 1. vrsti, durovi akordi v 3., molovi akordi v 4., durovi septakordi v 5. in zmanjšani akordi v 6. vrsti.
|
11 basov, razporejeni v dveh vrstah
|
Kot pri klavirski
|
|---|
| Toni
|
|
|
|
|---|
| Registri
|
|
|
|
|---|
| Barve
|
Enobarvne najpogosteje črna, sledijo bela in rdeča, meh navadno druge barve kot ohišje, pogosto bel, črn, moder
|
Vzorci lesa, velikokrat narodni motivi, kot so rože (nageljni), lipov list, nasplošno pisana poslikava, meh enobarven, mavričen ali celo s kakšnim motivom (sliko)
|
Kot pri klavirski
|
|---|
| Velikost in teža
|
|
|
|
|---|
| Dostopnost/cena
|
|
|
|
|---|
| Zastopanost v Sloveniji
|
Pretežno koncertna harmonika (primer Marko Hatlak, Luka Juhart, Tomaž Rožanec), različne manjše zasedbe, harmonikarski kvarteti in orkestri, pogosta tudi v narodnozabavni in ljudski glasbi (Ansambel bratov Avsenik, Vitezi celjski, Slovenski zvoki, Ekart)
|
Zelo priljubljena v narodnozabavni in ljudski glasbi (Ansambel Lojzeta Slaka, Franca Miheliča, Tonija Vererberja), redkeje pri koncertiranju (Miha Debevec, Denis Novato)
|
Koncertna harmonika, zelo redko v narodnozabavni (primer Ansambel Vagabundi, Ano ur'co al' pej dvej, nekoč tudi Ansambel Lojzeta Slaka); sicer podobno kot pri klavirski
|
|---|
| Proizvajalci v Sloveniji
|
3 izdelovalci
|
več kot 100
|
2
|
|---|
klavirska harmonika
kromatična harmonika
diatonična harmonika