Hrvaška kmečka stranka

(Preusmerjeno s strani HSS)

Hrvaška kmečka stranka (hrv. Hrvatska seljačka stranka, HSS) je bila ustanovljena leta 1904 na pobudo Antuna in Stjepana Radića kot Hrvaška ljudska (ali narodna) kmečka stranka (Hrvatska narodna seljačka stranka) Njena aktivnost je na Hrvaškem naletela na širši odmev med kmečkim prebivalstvom in v malomeščanskih krogih. Po ustanovitvi jugoslovanske države se je pričel njen hiter vzpon. Leta 1919 se je opredelila za republiko in spremenila naziv v Hrvaško republikansko kmečko stranko (Hrvatska republikanska seljačka stranka, HRSS). Leta 1925 se je proti njej uporabila t. i. Obznana. Po sporazumu z radikali in priznanju vidovdanske ustave je stranka spremenila naziv v 'Hrvatsko seljačko stranko'. Po prekinitvi sodelovanja z radikali pa je leta 1927 prišlo do nastanka Kmečko-demokratske koalicije. Tako v času Stjepana Radića kot tudi pod vodstvom Vlatka Mačka (od 1928) je v stranki prihajalo do delitev. Konec 30. let je prišlo predvsem po zaslugi pripadnika HSS Ivana Šubašića med beograjsko vlado in HSS do sporazuma in ustanovitve Banovine Hrvaške, za bana pa je bil imenovan prav Šubašić. Tekom druge svetovne vojne se je stranka razcepila na več struj: en del je sodeloval z ustaškim gibanjem, drugi del je bil z emigrantsko vlado, tretji pa se je pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju. Mačkova skupina je propagirala politiko čakanja, a je tekom vojne tudi v njej prišlo do procesa diferenciacije. Prišlo je do pogajanj z režimom NDH o ustanovitvi koalicijske vlade, ki so bila naposled prekinjena, medtem ko se je levo (prokomunistično) krilo (Božidar Magovac, Franjo Gaži, Frane Frol idr.) priključilo partizanskemu narodnoosvobodilnemu gibanju oz. ZAVNOH. Ivan Šubašić je leta 1944 spet odigral posredniško vlogo, tokrat kot predsednik begunske kraljeve vlade v Londonu s Titovim NKOJ-em (t. i.sporazum Tito-Šubašić) o kompromisni sestavi mednarodno priznane jugoslovanske začasne vlade, ki je bil oblikovana marca 1945, sam pa je postal njen podpredsednik in zunanji minister. Ker je bila večina politikov HSS po osvododitvi oz. prevzemu komunističnem oblasti zaprta, je prosil J. Broza (Tita), naj jih izpusti, da bi organiziral strankarsko zborovanje, kar se je tudi zgodilo, vendar je njen vodilni politik August Koštutić ostal v zaporu. Septembra 1945 je stranka HSS v Jugoslaviji prenehala delovati, medtem ko je v emigraciji delovala naprej. Nekaj let po vojni je na Hrvaškem in v BiH še delovalo njeno prorežimsko krilo z imenom HRSS (Hrvatska republikanska seljačka stranka) v okviru Ljudske fronte pod komunističnim nadzorom, nekaj njenih (tudi zgoraj omenjenih) predstavnikov (brez Magovca) pa je imelo nekaj časa vsaj navidezno pomembne funkcije v oblastnih/državnih organih na Hrvaškem, kot tudi na zvezni ravni še do 50. oziroma začetka 60. let prejšnjega stoletja.