Gvaranščina

tupijski jezik Paragvaja, Argentine, Brazilije in Bolivije

Gvaranščina (Guaraní) je danes eden najbolj govorjenih avtohtonih jezikov v Južni Ameriki. Bila je jezik velikega ljudstva Gvaranov, ki so živeli ob rekah Rio de la Plata in Paragvaj ter na atlantski obali, in je služila kot sporazumevalni jezik v portugalski koloniji Braziliji ter v jezuitski državi v vzhodu današnje države Paragvaj. Medtem ko je bila skoraj popolnoma spodrinjena v neodvisni Braziliji, je obdržala zelo močen položaj v Paragvaju, kamor se je selilo razmeroma malo evropskih priseljencev in kjer jo govori še danes velika večina mestiškega prebivalstva. Že nekaj let ima tudi uraden položaj v Paragvaju.

Gvaranščina
Guaraní
Avañe'ẽ
Izgovarjavaʔãʋ̃ãɲẽˈʔẽ
Materni jezikParagvaj, Brazilija, Argentina, Bolivija
EtničnostGvarani
Št. maternih
govorcev
(4,8 milijona cited 1995)[1]
PisavaGvaranska abeceda (latinica)
Uradni status
Uradni jezik
 Paraguay
Corrientes[2] ( Argentina)
 Bolivija
Jezikovne oznake
ISO 639-1gn
ISO 639-2grn
ISO 639-3gug
Glottologpara1311
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Med svetovnima prvenstvoma v nogometu 1998 in 2002 sta paragvajska in španska reprezentanca igrali v isti predtekmovalni skupini. Da Španci ne bi mogli razumeti komunikacije med trenerjem in igralci, so se Paragvajci namerno sporazumevali v gvaranščini.

Sklici

uredi
  1. Gvaranščina referenca v Ethnologue (17. izd., 2013)
  2. Ley Nº 5598 Arhivirano 2012-02-29 na Wayback Machine. Poder Legislativo de Corrientes, 28 September 2004 (špansko)