Gruzijska arhitektura

Gruzijska arhitektura se nanaša na sloge arhitekture, ki jih najdemo v Gruziji. Država je izjemno bogata z arhitekturnimi spomeniki. Značilnosti gruzijske arhitekture so monumentalnost, jasna kompozicija, strogi proporci, zmerna uporaba okraskov, predvsem pa harmonična usklajenost z naravo.

Cerkev Kvatahevi, 1126

Državno gledališče Akaki Khorava v Senaki, primer meoklasicizma z elementi baroka v Gruziji. Arhitekt Vakhtang Gogoladze.

Gruzijsko narodno gledališče Opera

Za gruzijsko arhitekturo na križišču vzhoda in zahoda so značilni številni arhitekturni slogi, ki jih najdemo za gradove, stolpe, utrdbe, palače in cerkve.

Tipi

Utrdbe v Zgornjem Svanetiju in grajsko mesto Šatili v zgodovinski regiji Kevsureti spadajo med najboljše primere srednjeveških gruzijskih utrdb. Gruzijske srednjeveške cerkve imajo izrazit značaj, čeprav so povezane z armensko in bizantinsko arhitekturo. V 5. stoletju so bile cerkve postavljene po klasičnem bizantinskem tlorisu bazilike s tremi cerkvenimi ladjami (Bolnisi, Antčišati ...). Kasneje se pojavijo cerkve z nizkimi kupolami, prav tako z bizantinskim navdihom (Džvari, Kvetera, Ateni ...).

Cerkve s stožčasto kupolo, dvignjeno visoko na boben nad pravokotno ali križno oblikovano spodnjo strukturo se v Gruziji pojavijo v 9. stoletju; slog je pogosto znan kot gruzijski slog križiščne kupole. Cerkve imajo praviloma bogate dekorativne motive, vklesane v kamen, notranjost pa je prekrita s freskami, ki jih zaznamuje bizantinska tradicija. Ta slog se še vedno uporablja v 21. stoletju in ga najdemo v stolnici sv. Trojice v Tbilisiju (2004).

Posebnost gruzijske cerkvene arhitekture, ki jo je mogoče zaslediti je poudarek na individualizmu v gruzijski kulturi in se kaže v dodeljevanju prostora znotraj cerkva. Druge primere gruzijske cerkvene arhitekture je mogoče najti v tujih zgledih, v Bolgariji (Bačkovski samostan, ki ga je leta 1083 zgradil gruzijski vojaški poveljnik Grigorij Bakuriani), v Grčiji (samostan Iviron, ki so ga Gruzijci zgradili v 10. stoletju) in blizu Jeruzalema (samostan Križa, ki ga je zgradil Gruzijci v 9. stoletju).

Drugi arhitekturni slogi v Gruziji so vidni v posvetni arhitekturi: Rustavelijevi aveniji v Tbilisiju v Haussmannovem slogu in v okrožju starega mestnega jedra.

Zgodovina

Zgodovino gradnje v Gruziji lahko zasledimo od 5. do 4. tisočletja pred našim štetjem, od paleolitika do poznega srednjega veka. Najstarejše konstrukcije so bile iz kamna in lesa, pozneje pa iz opeke.

11. stoletje

Od začetka 11. stoletja gruzijska arhitektura postane izjemno umetniška in dekorativna. Fasade dobijo bogat reliefni okras in arkadno oblikovanje. Prevladujoči okrasni motivi so navdihnjeni iz narave - cvetje, ptice, divje in domače živali ter ljudje. Značilna za vzhodno fasado sta dva romba v osi z okrašenim oknom in križem zgoraj, ki sta se najprej pojavila v stolnici Samtavisi, okras pa se je pozneje uporabljal do 13. stoletja. Številne zgodnejše cerkve, kot sta stolnica Svetichoveli in stolnica Manglisi ali cerkev v samostanu Samtavro, so bile v bistvu obnovljene in okrašene v 11. stoletju.

12. stoletje

V skladu s tradicijo, uveljavljeno v 11. stoletju, je bil v nadaljevanju poudarek na večji osvetlitvi notranjosti, da bi lahko bolje opazovali freske. To se je odrazilo v izdelavi oken v kupoli in stranskih stenah. Tak primer je cerkev v vasi Ikorta.

Literatura

• The Georgians, David Marshal Lang, 6th chapter: Architecture & Art