Svaneti
Svaneti (Suania v antičnih virih; gruzijsko სვანეთი Svaneti) je zgodovinska regija v Gruziji, na severozahodu države. Naseljujejo jo Svani, etnična podskupina Gruzijcev.
Svaneti სვანეთი | |
|---|---|
Zgodovinska regija | |
 | |
 Zgodovinska regija Svaneti v Gruziji | |
| Koordinati: 42°54′59″N 43°00′41″E / 42.91639°N 43.01139°EKoordinati: 42°54′59″N 43°00′41″E / 42.91639°N 43.01139°E | |
| Država | Gruzija |
| Mhare | Rača-Lečhumi in Kvemo Svaneti Samegrelo-Zemo Svaneti |
| glavno mesto | Mestia, Lentehi |
| Površina | |
| • Skupno | 5.776,4 km2 |
| Najvišja | 5.201 m |
| Najnižja | 800 m |
| Prebivalstvo (1. januar 2014) | |
| • Skupno | 23.000 |
| • Gostota | 4,0 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+4 (Gruzijski čas) |
| • Poletje (DST) | UTC+5 |
 Čazhaši leta 2016 | |
| Unescova svetovna dediščina | |
|---|---|
| Uradno ime | Upper Svaneti Gorske vasice v Zgornjih Svanetih |
| Lega | Racha-Lechkhumi and Kvemo Svaneti, Gruzija |
| Koordinati | 42°54′27″N 43°0′39″E / 42.90750°N 43.01083°E |
| Površina | 1,06 ha |
| Varovalni pas | 19,16 ha |
| Kriterij |
|
| Referenca | 709 |
| Vpis | 1996 (20. zasedanje) |
  Lega: Svaneti | |
GeografijaUredi
Svaneti je najvišje naseljeno območje na Kavkazu, ki leži na južnih pobočjih osrednjih Kavkaški gora in je obkrožen s 3000–5000 m visokimi vrhovi. V regiji so štirje od 10 najvišjih vrhov Visokega Kavkaza. Tukaj je tudi najvišja gora v Gruziji, gora Šhara (5201 m). Izstopajoči vrhovi so Tetnuldi (4974 m), Šota Rustaveli (4960 m), Ušba (4710 m), Ailama (4525 m) in tudi Lalveri, Latsga in drugi.
Svaneti ima dva dela, ki ustrezata dvema naseljenima dolinama:
- Zgornji Svaneti (Zemo Svaneti) ob zgornjem toku reke Enguri; upravno del regije Samegrelo-Zemo Svaneti; glavno mesto Mestia
- Spodnji Svaneti (Kvemo Svaneti) ob zgornjem toku reke Chenisckali; upravno del regije Rača-Lečhumi in Kvemo Svaneti; glavno mesto Lentehi.
Ločuje jih pogorje Svaneti, ki je skoraj tako visoko kot glavni kavkaški greben. Zgodovinski Svaneti je vključeval tudi sotesko Kodori v sosednji uporniški provinci Abhaziji ter del sosednjih rečnih dolin Kuban in Baksan severno od grebena Kavkaza, danes v Rusiji. Friedrich von Bodenstedt je leta 1848 zapisal, da je do Zgornjega Svanetija mogoče priti le po težki pešpoti, ki je bila pozimi zaprta.[1]
PokrajinaUredi
V regiji Svaneti prevladujejo gore, ki jih prepredajo globoke soteske. Večji del regije, ki leži pod 1800 metri nadmorske višine, pokrivajo mešani in iglasti gozdovi. Gozdno območje sestavljajo drevesne vrste, kot so smreka, kavkaška jelka (Abies nordmanniana), bukev (Fagus orientalis), hrast in Beli gaber. Druge vrste, ki so manj pogoste, vendar jih na nekaterih območjih še vedno najdemo, so kostanj, breza, javor, rdeči bor in navadni pušpan. Območje, ki se razteza od 1800 metrov do približno 3000 metrov nadmorske višine, sestavljajo alpski travniki in travišča. Večna snežišč in ledeniki prevzamejo območja, ki so nad 3000 m nadmorske višine. Regija je znana po ledenikih in slikovitih vrhovih. Svanetijski simbol je verjetno gora Ušba, ki se dviga nad Engursko sotesko in je vidna iz številnih delov regije.
PodnebjeUredi
Podnebje Svanetija je vlažno in nanj vplivajo zračne mase, ki prihajajo iz Črnega morja skozi vse leto. Povprečne temperature in padavine se glede na višino močno razlikujejo. Letne padavine se gibljejo med 1000 in 3200 mm. Največ padavin pade v gorah Visokega Kavkaza. Za regijo so pozimi značilne zelo močne snežne padavine, plazovi so pogost pojav. Snežna odeja lahko na nekaterih območjih doseže 5 metrov. Na splošno so za najnižja območja Svanetija (800–1200 metrov) značilna dolga, topla poletja in razmeroma hladne in snežne zime. Srednja nadmorska višina (1200–1800 metrov nadmorske višine) doživi sorazmerno topla poletja in hladne zime. Območja nad 2000 m nadmorske višine ležijo v območju, kjer so kratka, hladna poletja (manj kot 3 mesece) in dolge in hladne zime. Veliki deli Svanetija ležijo nad 3000 m nadmorske višine, območje, ki nima pravega poletja. Zaradi bližine Črnega morja je regiji prizaneseno z izjemno nizkimi zimskimi temperaturami, ki so značilne za visoke gore.
ZgodovinaUredi
Svani se ponavadi poistovetijo s Soanes, ki jih omenja grški geograf Strabon in jih je postavil bolj ali manj na območje, ki ga še danes zasedajo sodobni Svani. Pokrajina je bila kolonija Kolhide in njenega naslednika kraljestva Lazica (Egrisi) do leta 552 n. št., ko so Svani izkoristili vojno Lazice, zavrnili to povezavo in prešli k Perzijcem. Bizantinci so si to regijo želeli, saj bi lahko, če bi si zagotovili njene prelaze, preprečili perzijske napade na obmejna območja Lazice. S koncem vojne (leta 562) so Svaneti spet postali del Lazice. Potem se je provinca pridružila Abhazijskemu kraljestvu (Janez in Adarnase iz rodbine Šavliani, 871–893), da bi oblikovala enotno monarhijo, ki je bila v začetku 11. stoletja vključena v Kraljevino Gruzijo. Svaneti so v njej postali vojvodstvo (saeristavo), ki ga je upravljal vojvoda (eristavi). Pravoslavna kultura v provinci je cvetela zlasti v gruzijski 'zlati dobi' pod kraljico Tamaro (vladala 1184-1213), ki so jo Svani častili skoraj kot boginjo. Legenda pravi, da je Tamara vsako leto obiskala vojvodstvo. Svani so bili stoletja znani kot goreči bojevniki. Njihov napihljivi bojni prapor je zaradi svoje oblike dobil ime Lemi (Lev).
Plenilski Mongoli niso nikoli dosegli Svanetov in regija je za nekaj časa postala kulturno varna hiša. Po dokončnem razpadu Kraljevine Gruzije v 1460-ih so se začeli boji za nadzor nad regijo. Del Zgornjih Svanetov je tvoril neodvisno kneževina pod knezi Dadeškeljani, vejo družine Gelovani, medtem ko so Spodnje Svanete, ki so jim prvotno vladali knezi Gelovani, začasno uzurpirali in pokorili mingrelijski knezi Dadiani. Soočen z resnimi notranjimi spopadi, je knez Ciok 'Dadeškeliani iz Svanetov 26. novembra 1833 podpisal protektoratski sporazum z Ruskim cesarstvom. Območje je bilo težko dostopno in je ohranilo pomembno avtonomijo do leta 1857, ko je Rusija izkoristila dinastični fevd v Svanetu in učinkovito odpravila avtonomijo kneževine. Leta 1875 so Rusi poostrili svojo vladavino z uvedbo dodatnih davkov. Sledili so protesti in Rusija je proti regiji napotila čete. Kljub temu, da so utrpele velike izgube, so ruske vojaške enote upornike uničile, ki so leta 1876 sežgali njihovo trdnjavo Halde.
Del ruskega governorata Kutais je bil Svaneti pod sovjetsko oblastjo razdeljena na dve okrožji (raion) - Mestia (nekdanji Sethi) in Lentehi. Leta 1921 se je v regiji zgodila neuspešna prosovjetska svanetijska vstaja.
Leta 1987 so plazovi uničili več domov in ubili najmanj 80 ljudi, od tega veliko šolskih otrok. Potem je Centralni odbor Komunistične partije Sovjetske zveze in Svet ministrov Sovjetske zveze sprejel odredbo, s katero je približno 2500 družin preselil v okrožja vzhodne Gruzije (ekološka migracija v Marneuli, Tetrickaro, Bolnisi, Sagarejo, Gardabani, Dmanisi, Kaspi, Cskaltubo, Honi, Ozurgeti in Lančhuti) [2]. Konec Sovjetske zveze in poznejša gruzijska državljanska vojna sta ustvarila hude socialno-ekonomske težave v regiji. Medtem ko se je prebivalstvo Svanetov upiralo neprijetnim razmeram v visokogorskem okolju, v katerem so živeli stoletja, so vse večje gospodarske težave v zadnjih dveh desetletjih in pogoste naravne nesreče – poplave in zemeljski plazovi aprila 2005 ([4]) povzročili močno nagnjenost k migracijam. Pokrajina je postala varno zatočišče za kriminalce, ki grozijo lokalnim prebivalcem in turistom. Obsežne proti-kriminalne operacije, ki so jih marca 2004 izvedle gruzijske posebne sile [3], so položaj znatno izboljšale.
PrebivalstvoUredi
Svani, avtohtono prebivalstvo Svanetov, so etnična podskupina Gruzijcev. Do 1930-ih so imeli Mingrelijci in Svani svoje popisno združenje, vendar so jih nato uvrstili v širšo kategorijo Gruzije. So gruzijski pravoslavni kristjani in so bili pokristjanjeni v 4. - 6. stoletju. Vendar se je ohranilo nekaj ostankov starega poganstva. Sveti Jurij (domačinom znan kot Jgëræg), zavetnik Gruzije, je najbolj cenjen svetnik. Svani so ohranili številne svoje stare običaje, vključno s krvnim maščevanjem. Njihove družine so majhne, mož je glava družine. Svan zelo spoštuje starejše ženske v družinah.
Običajno dvojezični uporabljajo gruzinski in lastni nenapisani svanski jezik, ki skupaj z gruzijskim, mingrelijskim in laziškim jezikom tvorita južnokavkaško ali kartvelijsko družino.
Kultura in turizemUredi
Svaneti so znani po svojih arhitekturnih zakladih in slikoviti pokrajini. Botanika je legendarna med popotniki. Znane svanetske hiše - svanetski stolpi, postavljeni predvsem v 9. in 12. stoletju, naredijo vasi regije zelo privlačne. V provinci je več deset gruzijskih pravoslavnih cerkva in različne utrjene stavbe. Arhitekturni spomeniki Zgornjih Svanetov so vključeni na seznam Unescove svetovne dediščine.[4]
Njihove pesmi in plesi so pomembna kulturna dediščina. Ponašajo se z najbolj arhaičnim tridelnim večglasnim petjem. Večina njihovih pesmi je povezanih s plesom - kolom, izvajajo se zelo glasno in so polne disonantnih akordov [5].
Vas-muzej Čažači
Mestia
Murqmeli
Vrh Šhara nad Ušgulijem
Vas Soli
SkliciUredi
- ↑ Friedrich Bodenstedt, Die Voelker Des Kaukasus..., 1848, page 69
- ↑ Trier, Tom & Turashvili, Medea (2007): Resettlement of Ecologically Displaced Persons - Solution of a Problem or Creation of a New? Eco-Migration in Georgia 1981–2006. ECMI Monograph #6. [1], Archived copy, access-date 2010-03-23 [2]
- ↑ President Hails Anti-Crime Operation in Svaneti Civil Georgia, Tbilisi, 24 March 2004
- ↑ Unesco[3]
- ↑ Jordania, J. (2015). "Choral Singing in Human Culture and Evolution", Lambert Academic Publishers, Chapter "Traditional Polyphony in Svaneti", Pg. 120-123
Zunanje povezaveUredi
Svaneti - popotniški vodič v Wikipotovanju- Frescos and icons from Svanetia.
- Svan language. Encyclopædia Britannica.
- Svan language. TITUS (project).
- Svaneti trek GPS coordinates, GPS maps and information links Arhivirano 2019-12-31 na Wayback Machine..
- Freske in ikone Svanetov
