Wikipedija

Grad Otočec

grad na reki Krki v Sloveniji

Grad Otočec (nemško Burg Wördl), ki je razglašen kot kulturni spomenik je edini vodni grad v Sloveniji. Stoji na enem od otokov reke Krke nedaleč od Novega mesta. Od drugih otoških gradov sta nekoč stala še grad Gutenwerth in grad Kostanjevica. Še danes pa stoji dvorec Kostanjevica.

Grad Otočec
Grad Otočec
LegaOtočec
Mestna občina Novo mesto
Koordinati45°50′17″N 15°14′6″E / 45.83806°N 15.23500°E / 45.83806; 15.23500Koordinati: 45°50′17″N 15°14′6″E / 45.83806°N 15.23500°E / 45.83806; 15.23500
ArhitektMarjan Mušič (1960-1961)
Uradno ime: Otočec - Grad
Razglasitev6. oktober 1999
evid. št.505[1]
Uradno ime: Otočec - Grajski park
Razglasitev6. oktober 1999
evid. št.7915[2]
Uradno ime: Otočec - Območje gradu
Razglasitev6. oktober 1999
evid. št.8759[3]
Grad Otočec se nahaja v Slovenija
Grad Otočec
Geografska lega: Grad Otočec, Slovenija

Zgodovina uredi

Prvič je bil omenjen v 13. stoletju, točneje leta 1252, ko so v njem prebivali vazali freisinških škofov, vitezi Otoški.

Izumrli so v 15. stoletju, naslednji lastniki pa so bili iz vrst tirolske plemiške rodbine Villandres. Leta 1560 je grad v upravljanje prejel stotnik žumberaških uskokov, baron Ivan Lenkovič (poznejši general Vojne krajine). Leta 1629 je lastnik postal pl. Janez Sonce; o njem je Ivan Tavčar napisal povest. Sredi 18. stoletja je grad postal del posesti plemiške rodbine Schweiger-Lerchenfeld, od leta 1854 do konca 2. svetovne vojne pa je bil v lasti rodbine Margheri de Commadona.

Na začetku druge svetovne vojne so grad zasegli Italijani za svojo utrdbo, partizani so ga požgali in porušili, po vojni pa je bil nacionaliziran in obnovljen.

Danes uredi

Danes je grad urejen v luksuzni hotel      , prenovljen v duhu gotike in renesanse leta 2009, s 10 dvoposteljnimi sobami in šestimi apartmaji ter grajska restavracija.

Galerija uredi

 
Valvasorjeva uporobitev gradu v Slavi vojvodine Kranjske leta 1689.
  •  
    Most
  •  
    Marmornat renesančni medaljon z dekliškim profilom na desni strani vhodnega portala gradu Otočec
  •  
    Vhod

Sklici uredi

 
Poskus rekonstrukcije gradu Otočec pri Novem mestu iz 15.stol.Delano na podlagi skicne osnove, tlorisa univ. dipl. inž. arh Igorja Sapača, skici Johannesa Clobucciaricha med leti 1601 - 1605, skice in topografije Janeza Vajkarda Valvasorja (1679), franciscejskem katastru za Kranjsko,1823-1869, 3D lidarskih posnetkov, predvojnih razglednic in terenskih fotografij.Grb plemiške družine Villanders iz 17. stol. izrisan na podlagi upodobitev iz Velike grbovne knjige, avtorja Janeza Vajkarda Valvasorja.Izris renesančnega nagrobnika Viljema Villandersa (1493-1547), lastnika gradu Otočec, danes v hodniku frančiškanskega samostana v Novem mestu.
  1. ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 505«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
  2. ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 7915«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
  3. ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 8759«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.

Glej tudi uredi

Zunanje povezave uredi

 
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: grad Otočec.
 

Ta članek o gradu, dvorcu ali palači je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Grad_Otočec&oldid=5829876«