Gotthard August von Helffreich
Gotthard August von Helffreich (rusko Bogdan Borisovič Gelfrejh), ruski general baltsko-nemškega rodu, * 27. januar 1776, † 24. november 1843.
Gotthard August von Helffreich | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 1776[1] Purila Manor[d] |
| Smrt | 1843[1] Talin |
| Pripadnost |  Ruski imperij |
| Aktivna leta | 1790 - 1823 |
| Čin | Generalporočnik |
| Oboroženi konflikti | Rusko-turška vojna (1806–1812) Napoleonove vojne: * Invazija na Rusijo |
| Priznanja | Red svetega Vladimirja Red svete Ane Red svetega Jurija Red Leopolda (Avstrija) |
Bil je eden izmed pomembnejših generalov, ki so se borili med Napoleonovo invazijo na Rusijo; posledično je bil njegov portret dodan v Vojaško galerijo Zimskega dvorca.
Življenje uredi
Leta 1790 je vstopil kot vojak v Preobraženski polk, februarja 1793 je postal vodnik in januarja 1796 je bil odpuščen iz vojaške službe s činom stotnika. Junija 1796 je ponovno vstopil v vojaško službo in sicer je bil kot stotnik dodeljen Narvskemu pehotnemu polku. Marca 1799 je kot major bil dodeljen Kizljarski garniziji. Junija 1803 je vstopil v Tbilisijski mušketirski polk in julija istega leta v Fanagorijski grenadirski polk.
6. decembra 1804 je bil povišan v podpolkovnika in imenovan za bataljonskega poveljnika. Sodeloval je v bitki pri Austerlitzu. 1. januarja 1806 je postal poveljnik Fanagorijskega grenadirskega polka, s katerim je bil poslan kot okupacijska sila v Besarabijo, Moldavijo in Vlaško. Naslednje leto in vse do leta 1810 je sodeloval v bojih proti Turkom; 12. decembra 1807 je bil povišan v polkovnika in 15. junija 1810 v generalmajorja.
17. januarja 1811 je postal poveljnik novoustanovljenega Estonskega pehotnega polka in marca naslednjega leta je postal poveljnik 2. brigade 14. pehotne divizije, s katero se je udeležil bojev proti Francozom. Novembra 1812 je postal poveljnik celotne divizije, s katero se je bojeval pri Berežinu, Elblingu, Danzigu, Küstrinu,...
6. oktobra 1813 je bil povišan v generalmajorja. Aprila 1814 se je z divizijo vrnil nazaj v Rusijo in marca 1815 dal odpoved.
16. junija istega leta je ponovno postal poveljnik 14. pehotne divizije, s katero se je udeležil bojev v Šleziji. 20. julija 1814 je bil povišan v generalporočnika (retroaktivno od 6. oktobra 1813). 16. februarja 1822 je postal poveljnik 1. pehotnega korpusa.
19. decembra 1823 je bil zaradi slabega zdravja upokojen iz vojaške službe.
Viri in opombe uredi
Glej tudi uredi
