Göreme (izgovorjeno [ɟøɾeme]; starogrško Κόραμα, Kòrama) je naselje med pravljičnimi skalnimi formacijami, v zgodovinski pokrajini Turčije, v Kapadokiji. Je v provinci Nevşehir v osrednji Anatoliji in ima okoli 2.000 prebivalcev. [2]

Göreme
Mesto
Mesto Göreme in dolina
Mesto Göreme in dolina
Göreme se nahaja v Turčija
Göreme
Göreme
Lokacija v Turčiji
Koordinati: 38°38′35″N 34°49′44″E / 38.6431°S 34.8289°V / 38.6431; 34.8289
DržavaZastava Turčije Turčija
RegijaKapadokija
Provinca Nevşehir
Nadm. višina
1.100 m
Časovni pasUTC+2 (EET)
 • PoletniUTC+3 (EEST)
Poštna številka
50180
Unescova svetovna dediščina
Uradno imeGöreme National Park and the Rock Sites of Cappadocia
KriterijKulturno: i, iii, v, vii
Referenca357
Vpis1985 (9. zasedanje)

Nekdanja imena mesta so Korama, Matiana, Maccan ali Machan in Avcilar.[3] Ko je bila dolina Göreme v bližini označena kot pomembna turistična točka, "center" za ves turizem v Kapadokiji, je bilo ime mesta spremenjeno v Göreme iz praktičnih razlogov.

Med zgodovinsko pomembnimi objekti Göremeja so Ortahane, Durmus Kadir, Yusuf Koc in Bezirhane cerkve, poleg bogato okrašenega Tokali Kiliseja, cerkve Apple in številnih domov in hiš golobnjakov, izklesanih v skalne formacije v mestu.

Zgodovina uredi

Čas, ko je bil Göreme prvič naseljen, je nejasen, vendar se je morda pojavilo kot hetitsko naselje med 1800 in 1200 pr. n. št.. Lokacija je bila več kot stoletja predmet raznih zavojevalcev, kot so Hurri-Mitani, Hetiti, Asirsko cesarstvo, novoasirsko cesarstvo, Ahemenidsko cesarstvo in grško Selevkidsko cesarstvo, itd., ki so vodili domačine, da se naselijo v skalnih vdolbinah, da bi se izognili političnim pretresom. V rimski dobi je območje postalo domovina kristjanov, ki so se umaknili iz Rima. Krščanstvo je prevladovalo kot primarna religija v regiji, kar je razvidno iz številnih skalnih cerkva, ki jih je še danes mogoče videti.

 
Pogled na Göreme.

Nekateri datumi:

  • 4. stoletje: prvi prebivalci in cerkvene stavbe
  • 1100: cerkev Yilanli, cerkev Barbare
  • 1200: cerkev Çarikli
  • 1923/24: Göreme so zapustili zadnji prebivalci
  • 1957: odkrita je bila cerkev Janeza Krstnika

Pojav uredi

 
Temna cerkev – muzej na prostem Göreme
 
Cerkev Çarikli

Tuf različne trdote je temelj te pokrajine: vulkanski izbruhi in voda sta oblikovala značilno strukturo ki jo poznamo danes, več milijonov let.

Prvi kristjani, ki so votline uporabljali za pobožno življenje v osami, so se predvsem skrivali pred svojimi sovražniki (Perzijci, Rimljani, Arabci, Mongoli, ...). V skalo so izdolbli ne samo cerkve in kapele, ampak celotne stanovanjske komplekse za nekaj tisoč ljudi. Nekateri do deset nadstropij globoki so imeli kuhinje, skladišča, spalnice in celo prostore za živali, vključno s prezračevalnimi jaški so nudili dokaj udobne življenjske razmere.

Druga prednost življenja v tufu je bilo vreme: polet je bilo hladno, pozimi pa topleje kot zunaj. Hodniki bi lahko bili zaprti z velikimi kamni. En kompleks je lahko povezoval do 100 prostorov drugega z drugim. Derinkuyu je največji turistični objekt in verjetno bivališče za okoli 10.000 ljudi.

Narodni park Göreme uredi

Narodni park Göreme (turško Göreme Tarihî Millî Parkı) je bil uvrščen na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine leta 1985.[4]

Galerija uredi

Sklici in viri uredi

  1. »Turkey: Major cities and provinces«. citypopulation.de. Pridobljeno 8. februarja 2015.
  2. Lynch, Paul; McIntosh, Alison J.; Tucker, Hazel (2. junij 2009). Commercial Homes in Tourism: An International Perspective (v angleščini). Routledge. ISBN 978-1-134-03028-6.
  3. »Goreme.org – Goreme«. goreme.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. oktobra 2017. Pridobljeno 30. avgusta 2015.
  4. Unesco[1]

Zunanje povezave uredi