Franzensburg

Franzensburg je grad v Laxenburgu v okraju Mödling v Spodnji Avstriji, ki je bil zgrajen med letoma 1801 in 1836 v slogu, ki spominja na srednjeveški način gradnje gradov. Ime je dobil po tedanjem cesarju Francu II. Zgrajen je bil sredi grajskega parka kot muzej poleg obstoječega gradu Laxenburg na umetnem otoku v ribniku parka.

Franzensburg
Franzensburg Geografska lega: Franzensburg, Avstrija
Lega	Laxenburg Občina Laxenburg
Koordinati	48°3′55.62″N 16°22′21.14″E
Zgrajeno	1801 - 1836
Arhitekt	Johann Lucas von Hildebrandt

Zgodovina

Notranjost gradu

Grajski park: Concordiatempel

Grajski park: doprsni kip cesarja Franca I.

Grad je zasnoval Johann Ferdinand Hetzendorf von Hohenberg v dveh delih: Ritterburg (viteški grad) in Knappenburg. Že na začetku je bil zasnovan kot muzej. S svojo odvisnostjo od srednjeveških vzorov Franzensburg velja za mejnik na poti do historicizma. Uporabljene so bile sestavine med jožefinizmom ukinjene župnijske cerkve v Heiligenkreuzu. Tudi rekviziti starejše stavbe so vključeni v grad, predvsem iz obnovljene klosterneuberške Capelle Speciosa, prve gotske stavbe v Podonavju.

Gradnja gradu se je začela, ko se je južno od Dunaja začela proizvodnja opek. Ker se je cena opeke zdela previsoka, je cesar Franc kupil opekarno v Vösendorfu ter mimogrede še grad Vösendorf.

Leta 1806 je bil narejen trajekt za prečkanje ribnika od kopnega do otoka s Franzensburgom. Pozimi so ga nadomestili z lesenim mostom. Na nasprotni strani je bil otok dostopen celo leto prek kamnitega mostu.

Grad in okoliški Schlossteich sta v 250-hektarskem grajskem parku, ki je bil oblikovan v poznem 18. stoletju v slogu angleških krajinskih vrtov. V notranjosti so gozdovi, travniki, več kanalov, sejmišče, tempelj Concordia in druge zgradbe, kot so viteški steber ( Rittersäule), marmorni doprsni kip cesarja in Lusthaus.

Danes je park priljubljena izletniška točka. Na voljo so vodeni ogledi in gledališke igre v poletnih mesecih. Ob ribniku si je poleti možno izposoditi čolne na vesla in električne čolne.

• 
  Pogled na park z zraka
• 
  Eduard Gurk: Franzensburg v Laxenburgu pri Dunaju (1838)
• 
  Franzensburg in trajekt (2020)
• 
  Pozimi je dohod do gradu po mostu (2006)

Muzej

Muzej je bil ponovno odprt leta 2003, odprl ga je Otto von Habsburg, medtem ko je bil grad za javnost odprt že v preteklosti. Zbirka, ki v glavnem prikazuje Habsburžane v Avstro-Ogrski, je podobna kot v Bad Ischlu, Schönbrunnu ali palači Gödöllő na Madžarskem.

Muzej upravlja tudi avstrijski muzejski pečat.

Pri prehodu skozi muzej v gradu skozi različne prostore se lahko obiščejo:

Waffensaal

V tem prostoru so na stropu pritrjeni ščiti z grbi 44 avstrijskih ozemelj in pokrajin.

Habsburgersaal

Na Franzensburgu je v Habsburgersaal polovica cesarjevih slik Paula Strudela (druga polovica je v cesarski knjižnici). V Lothringersaal so slike poznejših cesarjev združene okoli Kupelwieserjevega portreta Franca I., pridobljeni med drugim od Ferdinanda Georga Waldmüllerja in Friedricha von Amerlinga.

Prva sprejemna soba

Druga sprejemna soba

Luisenzimmer

V tej sobi so zanimivi strop, obe oblogi vrat in vrata v grad Rappottenstein iz okoli leta 1600

Jedilnica

Lothringersaal

• 
  JV stran gradu
• 
  Kanal v grajskem parku
• 
  most Fischerdörfl
• 
  Most pri kaskadi

Literatura

• Franz Weller: Die kaiserlichen Burgen und Schlösser in Wort und Bild. Hof-Buchdruckerei, Wien 1880. (Online)
• Wolfgang Häusler (2006). Die Franzensburg – ein Führer durch Geschichte und Kunst. Dunaj:Schnell & Steiner. ISBN 3-79546629-6.
• Die Franzensburg in Laxenburg – ein Rendezvous mit der Geschichte. Broschüre.
• Ernst Bacher: Forschungen zu Laxenburg (Park und Franzensburg): Die Franzensburg – Ritterschloss und Denkmal einer Dynastie. Band 2. Böhlau, Wien 2007, ISBN 3-20577458-2.
• Ernst Bacher: Forschungen zu Laxenburg (Park und Franzensburg): Architektur, Ausstattung und Kunstschätze der Franzensburg. Band 3, Böhlau, Wien 2007. ISBN 3-20577457-4.

Zunanje povezave

• Schloss Laxenburg Arhivirano 2014-12-09 na Wayback Machine.
• Franzensburg auf austrianguide.at