Franjo Žebot, slovenski časnikar in politik, * 10. avgust 1881, Selnica ob Muri, † 13. april, 1945, Dachau, Nemčija.

Franjo Žebot
Portret
Rojstvo10. avgust 1881({{padleft:1881|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:10|2|0}})
Smrt13. april 1945({{padleft:1945|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:13|2|0}}) (63 let)
Državljanstvo SFRJ
 Kraljevina Jugoslavija
 Avstro-Ogrska
Poklicpolitik

Življenje in delo uredi

Po ljudski šoli v Šentilju v Slovenskih Goricah je od 1900 obiskoval fantovsko šolo v Jarenini. Nekaj časa je obiskoval tudi Zadružno šolo na Dunaju in razne tečaje, ki jih je prirejal J. E. Krek. Vključil se je v narodnoobrambno gibanje in postal dopisnik Slovenskega gospodarja in Našega doma. Politično je deloval v Slovenski krščansko-socialni zvezi. Na ustanovnem sestanku Slovenske kmečke zveze za Štajersko 1907 je bil izvoljen v osrednji odbor, na ustanovnem shodu Zveze slovenskih fantov 1908 pa za predsednika. Leta 1910 se je preselil v Maribor in se posvetil časnikarstvu: delal je v uredništvu Straže, Našega doma in Slovenskega gospodarja. Ob občinskih volitvah leta 1910 je bil v Šentilju volilni agitator in tajnik slovenske stranke.[1] Leta 1911 je v Mariboru postal vodja Tiskarne sv. Cirila; tu je odigral pomembno vlogo v deklaracijskem gibanju, saj je bila Tiskarna sv. Cirila 1917 središče zbiranja podpisov za Majniško deklaracijo. Kot član Narodnega sveta za Štajersko je 1918 v tednih pred prevratom skrbel za organizacijo Narodnih straž po vsej Štajerski.

V letih 1922–1929 je bil narodni poslanec. 20. septembra 1925 je bil izvoljen v izvršilni odbor SLS za mariborsko volilno okrožje. 18. decembra 1927 je bil na občinskih volitvah v Mariboru izvoljen za občinskega svetnika.[1] Med šestojanuarsko diktaturo se je umaknil iz politike; dopisoval je v Slovenca in od aprila 1929 vodil glavno zastopstvo Vzajemne zavarovalnice za Štajersko. V letih 1930–1932 je bil načelnik mariborskega okrajnega zastopa. Leta 1937 je bil izvoljen za načelnika okrajnega cestnega odbora v Mariboru. 27. septembra 1935 je bil imenovan za podžupana mestne občine Maribor in je na tem položaju ostal do okupacije. 14. avgusta 1935 je bil eden od prvakov nekdanje SLS, ki so v Ljubljani podpisali prijavo za pristop k JRZ.[1] Leta 1938 je bil ponovno izvoljen za narodnega poslanca. Organizacijo SLS je vodil v mestu in okraju Maribor od 1920 do njenega razpusta, organizacijo JRZ pa od njene ustanovitve naprej. Tajništvo mariborske mestne organizacije JRZ je bilo kar na Žebotovem domačem naslovu.[1]

10. aprila 1941 so ga Nemci aretirali in nato odpeljali v Dachau, a je bil marca 1944 zaradi bolezni izpuščen. Vrnil se je v Maribor in se potem umaknil v Ljubljano, kamor se je 1941 že umaknila njegova družina. Decembra 1944 je bil znova aretiran in interniran v Dachau, kjer je umrl.

Opombe uredi

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 Maksimiljan Fras, Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas, Maribor, 2013. (COBISS)

Glej tudi uredi

Zunanje povezave uredi

  • Filipič France. »Žebot Franjo«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.