Odpre glavni meni

Franc Govekar, slovenski učitelj, * 29. marec 1840, Idrija, † 30. oktober 1890, Šiška (Ljubljana).

Franc Govekar
Portret
Rojstvo29. marec 1840({{padleft:1840|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:29|2|0}})
Smrt30. oktober 1890({{padleft:1890|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:30|2|0}}) (50 let)
DržavljanstvoFlag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska
Poklicučitelj, publicist

Življenje in deloUredi

Osnovno šolo in učiteljišče je končal v Idriji, postal 1857 učitelj ter služboval v Šturjah (Ajdovščina), v Trnovem pri Ilirski Bistrici, na Igu (1862–1886) in od 1886 do smrti kot nadučitelj v Šiški. Deloval je kot predsednik krajevnega šolskega sveta na Igu (1870–1886), kjer je deloma tudi z lastnimi sredstvi uredil vzoren šolski vrt, ustanovil gasilsko društvo, se z vso vnemo posvečal glasbi in petju, vodil cerkveni ženski pevski zbor, ter bil kasneje zborovodja čitalniškega zbora v Šiški. Bil je marljiv dopisnik lista Učiteljski tovariš (1861–1877) v katerem je med drugim objavil Najvažnejše kmetijske resnice za ljudsko šolo (1871, št. 10–15). Za ljudske šole je spisal in založil Prirodoslovje (1871), v rokopisu je ostal daljši sestavek O praktični obravnavi Globusa v ljudski šoli, kakor tudi delo Ozir na nebes in po učnem načrtu za kmetijsko izobraževanje sestavljeno Gospodarsko berilo. Za Mohorjevo družbo je spisal Umnega živinorejca (1872) ter založil Orgeljske odmeve D. Fajglja (1889). Bil je osebni Bleiweisov prijatelj in objavljal članke v Novicah in jih podpisoval s psevdonimom »Narodni učitelj«.

Zunanje povezaveUredi