Fizikalni zakon
Fizikalni zakon ali znanstveni zakon je teoretična izjava »izpeljana iz določenih dejstev, uporabna na definirano skupino ali razred pojavov in izrazljiva z izjavo, da se določeni pojav vedno pojavi, če so prisotne določeni pogoji.«[1] Fizikalni zakoni so tipično zaključki, ki temeljijo na ponavljajočih se znanstvenih eksperimentih in opazovanjih skozi mnoga leta in jih znanstvena skupnost sprejema univerzalno. Tvorjenje kratkega opisa našega okolja v obliki takšnih zakonov je temeljni cilj znanosti. Vendar teh pogojev vsi avtorji ne uporabljajo na enak način.
Razločevanje med naravnim zakonom v politično-legalnem smislu in naravnim ali fizikalnim zakonom v znanstvenem smislu je sodobno – oba koncepta sta enakovredno izpeljana iz fizisa, starogrške besede starogrško φύσις, teološkega, filozofskega in znanstvenega izraza, v latinščino prevedenega kot natura s pomenom narava.[a]
Opombe
uredi- ↑ Nekateri sodobni filozofi, kot je na primer Swartz, rabijo izraz »fizikalni zakon« za pomene naravnih zakonov kot v resnici so in ne kot jih pridobijo znanstveniki. Glej Swartz (1985).
Sklici
uredi- ↑ »Law of Nature«, Oxforski slovar angleškega jezika (v angleščini), Oxford University Press, september 2005
{{citation}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
Viri
uredi- Swartz, Norman, The Concept of Physical Law (New York: Cambridge University Press), 1985. Druga izdaja je na voljo na spletu [1].
 | Ta članek o filozofiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |