Fíbroadenóm je adenom (nerakava sprememba žleznega tkiva), ki prizadene navadno dojke.[4] Vsebuje tako žlezno epitelijsko tkivo kot stromalne komponente,[5] značilno pa je, da ima mnogo strome.[4] Fibroadenom dojke je najpogostejši benigni (nerakavi) tumor dojk in se najpogosteje pojavlja med 20. in 35. letom starosti.[2] Kadar se pojavi pri dekletih v najstniških letih, govorimo o juvenilnem fibroadenomu;[6] le-ta raste hitro in doseže večje velikosti, tako da včasih izpolni celo dojko.[2]

Fibroadenom
Histopatološki prikaz fibroadenoma dojke (debeloigelna biopsija, barvanje HE).
Specialnostginekologija
Simptominajpogosteje neboleča, trda, lahko premakljiva zatrdlina v dojki[1]
Običajni začeteknajpogosteje pri ženskah med 20. in 35. letom starosti[2]
Zdravljenjespremljanje, kirurška odstranitev[3][2]

Fibroadenomi se kažejo podobno kot rakave spremembe dojke, zato se za dokončno diagnozo priporoča ultrazvočni pregled in po potrebi vzorčenje tkiva ter ustrezna histopatološka preiskava. Za razliko od rakavih tumorjev so fibroadenomi načeloma lahko premični in imajo jasno opredeljene robove.[7][8]

Znaki in simptomi

uredi

Klinično se fibroadenomi kažejo kot zatrdline v dojki z naslednjimi značilnostmi:

  • praviloma niso boleči,[1]
  • na otip so trdi ali gumijasti,[1]
  • so premakljivi,[1]
  • pojavljajo se kot posamične kroglaste tvorbe z razmejenimi robovi.[1]

Fibroadenom raste počasi, vendar tudi tako lahko doseže velike dimenzije.[6] Lahko se pojavlja posamično, v 10–20 % primerov pa se pojavlja multipla sprememba v eni dojki ali kot bilateralna sprememba v obeh dojkah.[6]

Vzrok

uredi

Vzrok nastanka fibroadenomov ni znan; gre za tako imenovano idiopatsko spremembo.[9] Ker se pogosteje pojavlja v reproduktivnem življenjskem obdobju, se lahko poveča v času nosečnosti in zmanjša po menopavzi, je verjetno nastanek povezan s prisotnostjo ženskih spolnih hormonov.[9]

Z zmanjšanjem tveganja za pojav fibroadenomov povezujejo prehrano, bogato s sadjem in zelenjavo, večje število porodov, manjšo uporabo peroralne kontracepcije in zmerno telesno dejavnost.[10]

Patologija

uredi
 
Makroskopski prikaz fibroadenoma dojke
 
Bližnji prikaz fibroadenoma dojke

Citologija

uredi

Histološko je to počasi rastoč fibroepitelni mešani tumor.[2] V vzorcu, pridobljenem z debeloigelno biopsijo, so vidne številne stromalne celice; med stromalnim tkivom pa so navadno vidni sloji epitelijskih celic, navadno razvrščenih v rogovilastem ali satastem vzorcu.[11][12]

Makroskopske značilnosti

uredi

Fibrioadenomi so načeloma počasi rastoče tvvorbe in v okoli 90 % primerov so v premeru manjši od 3 cm. Vendar pa lahko zrastejo tudi v bistveno večje razsežnosti, zlasti pri mlajših ženskah. Je okrogle ali jajčaste oblike, na otip prožen, vozličast, z gladko površino. Ob prerezu je praviloma homogen in čvrst ter ima sivkasto ali kožno barvo.[12]

Mikroskopske značilnosti

uredi

Fibroadenom je nerakav tumor dojke, ki histološko sestoji iz dveh tipov tkiva, stromalnega in epitelijskega.[13][14] Ta dva tipa tkiv sta lahko razvrščena v dva vzorca: intrakanalikularni fibroadenom sestoji iz nodulov fibroznega veziva, ki se invaginirajo v žlezna izvodila in jih stiskajo, perikanalikularni fibroadenom pa iz pomnoženih malih žleznih izvodil, obdanih s koncentričnimi trakovi fibroznega veziva.[4] Bazalna lamina ostaja intaktna.[15]

Fibroadenomi so v primerjavi z rakavimi tumorji manj ožiljeni.[8][16][12]

Molekularna patologija

uredi

V celicah fibroadenoma je v do 66 % prisotna mutacija eksona (ekson 2) gena MED12 (angl. mediator complex subunit 12). Mutacija je omejena na celice stromalne komponente.[17][18]

Diagnoza

uredi

Fibroadenom običajno diagnosticirajo s telesnim pregledom, ultrazvočno preiskavo ali mamografijo ter pogosto nato s pomočjo vzorca, pridobljenega z biopsijo.[11] Sumljivi izvid slikovne diagnostične metode lahko namreč zahteva, da se za dokončno potrditev diagnoze opravi biopsija. Obstajajo tri biopsijske tehnike: tankoigelna biopsija, debeloigelna biopsija in kirurška biopsija; izbor metode je odvisen od značilnosti tumorja.[19]

Zdravljenje

uredi

Fibroadenomi se lahko samoodsebno zmanjšajo, zato povečini zahtevajo le spremljanje,[3] kar zajema redne zdravniške preglede. S spremljanjem zdravnik preveri, da se ne razrašča in da se ne pretvori v rakavo spremembo.[3] Običajno so potrebni telesni pregledi na tri do šest mesecev in v nekaterih primerih slikovna diagnostika enkrat do dvakrat letno. Spremljanje običajno traja eno do dve leti.[3] Možno je kirurško zdravljenje, zlasti večjih fibroadenomov, ki povzročajo izrazitejše simptome.[6][20] Če je operacija potrebna, se fibroadenom izreže vključno s tankim robom zdravega tkiva. Izrez s tankim robom zdravega tkiva je pomemben, če se kasneje z mikroskopsko preiskavo izkaže, da v resnici gre za filoidni tumor.[12][21]

Pogosto je igelna biopsija zanesljiva diagnostična metoda, zato se zdravnik lahko odloči, da filoadenoma ne bo kirurško odstranil, temveč da bo s telesnimi pregledi in mamografijo le spremljal njegovo potencialno rast. Stopnja rasti filoadenoma za do 16 % pri ženskah, mlajših od 50 let, in do 13 % pri ženskah, starejših od 50 let, se je izkazala za dovolj varno le ob nekirurškem zdravljenju in kliničnem spremljanju.[22]

Nekateri fibroadenomi se odzovejo na zdravljenje z ormeloksifenom.[23]

Fibroadenomi se po popolni kirurški odstranitvi ne ponovijo in ob delni ali nepopolni odstranitvi ne izkazujejo tveganja za pretvorbo v filoidni tumor.[12]

Neinvazivni kirurški posegi

uredi

Kot alternativa invazivnemu kirurškemu izrezu fibroadenoma obstaja več neinvazivnih posegov, med drugim radiofrekvenčna ablacija (RFA), krioablacijain perkutana mikrovalovna ablacija.[24] Z uporabo naprednih slikovnoh metod se lahko s temi tehnikami odstranijo fibroadenomi, ne da bi bil potreben invazivni kirurški poseg, s čimer se lahko dosežejo boljši kozmetični izidi zdravljenja.[24]

Krioablacija

uredi

Krioablacija lahko predstavlja varno, učinkovito in hkrati neinvazivno alternativo odstranitvi s pomočjo odprte operacije.[25] Med krioablacijo se za usmerjanje sonde v lezijo v dojki uporablja ultrazvočno slikanje. Ko sonda doseže lezijo, se za uničenje nenormalnih celic uporabi skrajno nizka temperatura; odmrle celice fibroadenoma se nato sčasoma reabsorbirajo v tkivu.[26]

Ameriško združenje kirurgov za dojke priporoča naslednja merila za primernost bolnice kot kandidatke za krioablazijo fibroadenoma:[25]

  1. Lezija mora biti vidna pri ultrazvočni preiskavi.
  2. Diagnoza fibroadenoma mora biti histološko potrjena.
  3. Lezija lahko meri v premeru največ 4 cm.

Visokointenzivni fokusirani ultrazvok

uredi

Visokointenzivni fokusirani ultrazvok (HIFU, angl. High Intensity Focused Ultrasound) je novejša tehnika zdravljenja rakavih in nerakavih tumorjev dojke in izkazuje obetavne rezultate glede popolne radiološki odstranitve tumorjev.[27] Ultrazvočni snop se usmeri na ciljni predel dojke, kjer povzroči odmrtje tkiva in razgradnjo beljakovin, tako da poviša temperaturo ciljnega območja.[27] Trenutno HIFU ni del uradnih protokolov za zdravljenje tumorjev dojke[28] in za bolj razširjeno uporabo so potrebne nadaljnje raziskave.[27]

Epidemiologija

uredi

Fibroadenom dojke je najpogostejši benigni (nerakavi) tumor dojk.[2] Fibroadenomi predstavljajo 50 %, pri ženskah, mlajših od 20 let, pa tudi do 75 % med vsemi tkivnimi vzorci sumljivih sprememb dojke.[29] Pojavljajo se v vseh starostnih obdobjih, vendar je v primerjavi s cistami pogostejši pri mlajših ženskah med 25. in 35. letom starosti, lahko pa se pojavijo tudi v puberteti in v zgodnji mladosti, po 40. letu pa je redek.[2] Pogosteje se pojavlja pri ženskah iz višjih socioekonomskih razredov ter pri ženskah s temneje obarvano kožo.[29] Ni znanih genetskih dejavnikov, ki bi bili povezani z večjim tveganjem za njihov nastanek.[29] Glede an podatke iz slovstva se pojavijo pri 7–13 % žensk.[29]

Sklici

uredi
  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 »Fibroadenomas of the Breast«. cancer.org (v angleščini). Pridobljeno 13. novembra 2018.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 2,6 Jančar, Breda, Kocijančič, Igor (2001). Najpogostejše bolezni dojk in njihove mamografske značilnosti. Radiology and oncology (Ljubljana), letnik 35, številka 1, str. S60-S67.
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 American College of Obstetricians Gynecologists' Committee on Practice Bulletins—Gynecology (Junij 2016). »Practice Bulletin No. 164: Diagnosis and Management of Benign Breast Disorders«. Obstetrics and Gynecology (v angleščini). 127 (6): e141-56. doi:10.1097/aog.0000000000001482. PMID 27214189. S2CID 37836506.
  4. 4,0 4,1 4,2 https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5515249/fibroadenom?query=fibroadenom&SearchIn=My, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 20. 6. 2023.
  5. https://www.pathologyoutlines.com/topic/breastfibroadenoma.html, vpogled: 20. 6. 2023.
  6. 6,0 6,1 6,2 6,3 Bizjak, Neda (2011). Benigne spremembe v dojkah. Obzornik zdravstvene nege, letnik 45, številka 2, str. 146-148.
  7. Predloga:MerckHome
  8. 8,0 8,1 Tavassoli, F.A.; Devilee, P., ur. (2003). World Health Organization Classification of Tumours: Pathology & Genetics: Tumours of the breast and female genital organs. Lyon: IARC Press. ISBN 978-92-832-2412-9.[navedi št.strani]
  9. 9,0 9,1 Pruthi S, Jones KN (Februar 2013). »Nonsurgical management of fibroadenoma and virginal breast hypertrophy«. Seminars in Plastic Surgery. 27 (1): 62–6. doi:10.1055/s-0033-1343997. PMC 3706058. PMID 24872742.
  10. Nelson ZC, Ray RM, Wu C, Stalsberg H, Porter P, Lampe JW, Shannon J, Horner N, Li W, Wang W, Hu Y, Gao D, Thomas DB (Julij 2010). »Fruit and vegetable intakes are associated with lower risk of breast fibroadenomas in Chinese women«. The Journal of Nutrition. 140 (7): 1294–301. doi:10.3945/jn.109.119719. PMC 2884330. PMID 20484549.
  11. 11,0 11,1 DeMay, M. (2007). Practical Principles of Cytopathology (Revised izd.). ASCP Press. str. 2007. ISBN 978-0-89189-549-7.[navedi št.strani]
  12. 12,0 12,1 12,2 12,3 12,4 Rosen, PP. (2009). Rosen's Breast Pathology (3. izd.). ISBN 978-0-7817-7137-5.[navedi št.strani]
  13. Yang, Xiaofang; Kandil, Dina; Cosar, Ediz F.; Khan, Ashraf (2014). »Fibroepithelial Tumors of the Breast: Pathologic and Immunohistochemical Features and Molecular Mechanisms«. Archives of Pathology & Laboratory Medicine. 138 (1): 25–36. doi:10.5858/arpa.2012-0443-RA. ISSN 0003-9985. PMID 24377809.
  14. »Fibroadenoma«. Patholines.org. This page was last edited on 4 November 2019
  15. »Fibroadenoma of the breast«. Pridobljeno 15. decembra 2007.
  16. Pathology Outlines Website. [1] Accessed 12 February 2009.
  17. Lim WK, Ong CK, Tan J, Thike AA, Ng CC, Rajasegaran V, Myint SS, Nagarajan S, Nasir ND, McPherson JR, Cutcutache I, Poore G, Tay ST, Ooi WS, Tan VK, Hartman M, Ong KW, Tan BK, Rozen SG, Tan PH, Tan P, Teh BT (Avgust 2014). »Exome sequencing identifies highly recurrent MED12 somatic mutations in breast fibroadenoma«. Nature Genetics. 46 (8): 877–80. doi:10.1038/ng.3037. PMID 25038752. S2CID 7623650.
  18. Piscuoglio S, Murray M, Fusco N, Marchiò C, Loo FL, Martelotto LG, Schultheis AM, Akram M, Weigelt B, Brogi E, Reis-Filho JS (november 2015). »MED12 somatic mutations in fibroadenomas and phyllodes tumours of the breast«. Histopathology. 67 (5): 719–29. doi:10.1111/his.12712. PMC 4996373. PMID 25855048.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  19. Tasoulis, MK. »Evaluation of breast mass«. BMJ Best Practice. Pridobljeno 13. novembra 2018.
  20. »Fibroadenoma – Diagnosis and treatment – Mayo Clinic«. mayoclinic.org (v angleščini). Pridobljeno 13. novembra 2018.
  21. Rosai, J. (2004). Rosai and Ackerman's Surgical Pathology (9th izd.). ISBN 978-0-323-01342-0.[navedi št.strani]
  22. Gordon PB, Gagnon FA, Lanzkowsky L (Oktober 2003). »Solid breast masses diagnosed as fibroadenoma at fine-needle aspiration biopsy: acceptable rates of growth at long-term follow-up«. Radiology. 229 (1): 233–8. doi:10.1148/radiol.2291010282. PMID 14519878.
  23. Dhar A, Srivastava A (Junij 2007). »Role of centchroman in regression of mastalgia and fibroadenoma«. World Journal of Surgery. 31 (6): 1178–84. doi:10.1007/s00268-007-9040-4. PMID 17431715. S2CID 22828570.
  24. 24,0 24,1 Sag AA, Maybody M, Comstock C, Solomon SB (Junij 2014). »Percutaneous image-guided ablation of breast tumors: an overview«. Seminars in Interventional Radiology. 31 (2): 193–202. doi:10.1055/s-0034-1376159. PMC 4078155. PMID 25049447.
  25. 25,0 25,1 »Management of Fibroadenomas of the Breast : Official Statement« (PDF). American Society of Breast Surgeons. 29. april 2008. Pridobljeno 23. junija 2020.
  26. »WebMD – Cryotherapy Shrinks Benign Breast Lumps«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. februarja 2014. Pridobljeno 20. junija 2023.
  27. 27,0 27,1 27,2 Peek MC, Wu F (2018). »High-intensity focused ultrasound in the treatment of breast tumours«. ecancermedicalscience. 12: 794. doi:10.3332/ecancer.2018.794. PMC 5804717. PMID 29434660.
  28. »BMJ Best Practice«. bestpractice.bmj.com (v ameriški angleščini). Pridobljeno 13. novembra 2018.
  29. 29,0 29,1 29,2 29,3 Greenberg R, Skornick Y, Kaplan O (september 1998). »Management of breast fibroadenomas«. Journal of General Internal Medicine. 13 (9): 640–645. doi:10.1046/j.1525-1497.1998.cr188.x. PMC 1497021. PMID 9754521.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)