Faust Vrančić
Faust Vrančić, (latinsko Faust Vranitus), hrvaški polihistor, jezikoslovec, inženir, izumitelj, škof in diplomat, * 1551, Šibenik, † 20. januar 1617, Benetke.
Faust Vrančić | |
---|---|
Rojstvo | 1. januar 1551[1][2][…] Šibenik[4] |
Smrt | 27. januar 1617[1][5][4] (66 let) Benetke[1][4][6] |
Državljanstvo | Beneška republika[4] |
Poklic | leksikograf, jezikoslovec, diplomat, inženir, arhitekt, renesančni humanist, izumitelj, filolog, znanstvenik, katoliški škof |
Vrančić je še kot otrok odšel iz rodnega Šibenika k svojemu strici škofu Antunu Vrančiću na Madžarsko. Šolal se je v Padovi in na dvoru Rudolfa II. v Pragi.
Leta 1594 je bil imenovan za škofa, ter je do 1605 opravljal službo kraljevega svetnika za Madžarsko in Transilvanijo, ko je zapusti dvor in odšel v red sv. Pavla v Rim.
Vrančić je svoje izume predstavil v knjigi Machinae novae (1595). Izdal je tudi 5-jezični slovar (iz latinščine v -italijanščino,-nemščino,-hrvaščino in -madžarščino) Distionarium quinque nobilissimarum Europea linguarum (1616). Filozofiji pa je posvetil knjigi Logica nova in Ethica christiana.
Zunanje povezave
uredi- Predstavnosti o temi Faust Vrančić v Wikimedijini zbirki
- Faust Vrančić Arhivirano 2005-05-07 na Wayback Machine.
- ↑ 1,0 1,1 1,2 Record #119498332 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
- ↑ data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
- ↑ Swartz A. Open Library — 2007.
- ↑ 4,0 4,1 4,2 4,3 Brozović D., Ladan T. Hrvatska enciklopedija — LZMK, 1999. — 9272 p.
- ↑ Ivetic E. VERANZIO, Fausto — 2021. — Vol. 98.
- ↑ Hrvatski biografski leksikon — 1983.