Fama (lat. fāma, iz latinske besede fari - govoriti) je v rimski mitologiji boginja poosebljenega glasu, govorice, novic.

Fama na dresdenski umetnostni akademiji

Fama je Jupitrova glasnica in poosebitev ljudskih govoric, ki se hitro razširijo. Največkrat je upodobljena kot na sliki, lahko pa tudi kot demonka z mnogimi očmi, ušesi in jeziki.

Latinska beseda fāma, ki je sorodna z gr. besedo Φημη (phēmē) v pomenu govorica, glas, je izpeljanka iz praindoevropskega korena bhah prav tako v pomenu govoriti, pripovedovati. Danes v prenesenem pomenu besede pomeni fáma govorico, dober ali slab (ljudski) glas.

ViriUredi

  • Leksikon mitologije. (1997). Ljubljana:DZS.
  • Verbinc, France. (1979). Slovar tujk. Ljubljana: Cankarjeva založba.
  • Snoj, Marko. (2003). Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Založba Modrijan.