Mstislav I. Kijevski

Mstislav I. Monomah
Mstislav I. Monomah
	Veliki knez Mstislav I. Vladimirovič
Predhodnik	Vladimir II. Monomah
Naslednik	Jaropolk II. Kijevski
Rojstvo	februar 1076; Turov[d]
Smrt	14. april 1132 (56 let); Kijev
Zakonec	Kristina Ingesdotter; Ljubava Dimitrijevna Zavidič
Potomci	s Kristino:; Ingeborg ; Malmfred; Eupraksija; Vsevolod Pskovski; Marija Mstislavna; Izjaslav II. Kijevski; Rostislav I. Kijevski; Svjatopolk Pskovski; Rogneda; Ksenja; z Ljubavao:; Vladimir III. Mstislavič; Eufrozina
Rodbina	Rurikidi
Oče	Vladimir II. Monomah
Mati	Gita Wesseška

Mstislav I. Vladimirovič Monomah (ukrajinsko Мстисла́в Володи́мирович Великий, rusko Мстислав Владимирович Великий), znan tudi kot Mstislav Veliki, je bil od leta 1125 do 1132 kijevski veliki knez, * februar 1076, Turov, † 14. april 1132, Kijev.

Bil je najstatejši sin Vladimirja II. Monomaha in Gite Wesseške.^[1] V nordijskih sagah je vidno predstavljen kot Harald, kar namiguje na njegovega starega očeta, angleškega kralja Harolda II. Mstislavovo krstno ime je bilo Teodor.

Življenje

Rojen je bil v Turovu. Kot bodoči očetov naslednik je od leta 1088 do 1093 vladal v Novgorodu in po kratkem bivanju v Rostovu ponovno od leta 1095 do 1117. Nato je bil Monomahov sovladar v Bilgorodu Kijevskem. Po očetovi smrti je podedoval kijevski prestol. V Novgorodu je zgradil številne cerkve, od katerih sta do danes ohranjeni stolnica sv. Nikolaja (1113)^[2] in stolnica samostana svetega Antona (1117). Kasneje je postavil tudi pomembne cerkve v Kijevu, predvsem svojo družinsko grobnico v Berestovem in cerkev Naše Gospe na Podolu.

Stolnica sv. Nikolaja, v kateri je freska njegove družine

Mstislav se je celo življenje vojskoval s Kumani (1093, 1107, 1111, 1129), Estonci (1111, 1113, 1116, 1130), Litovci (1131) in Polocko kneževino (1127, 1129). Leta 1096 je premagal svojega strica Olega Černigovskega na reki Kolokša in s tem postavil temelje večstoletnemu sovraštvu med svojimi in Olegovimi potomci. Mstislav je bil zadnji vladar združene Rusije. Po njegovi smrti je bila, kot je dejal kronist, »ruska dežela razklana«. Umrl je v Kijevu, star 55 let.

Družina

Leta 1095 se je poročil s švedsko princeso Kristino Ingesdotter,^[3] s katero je imel deset otrok.

Ingeborg Kijevska, poročena s Knutom Lavardom Jutlandskim in mati kralja Valdemarja I. Danskega,
Malmfreda, poročena s Sigurdom I. Norveškim in zatem z Erikom II. Danskim,
Eupraksija, poročena z Aleksejem Komnenom, sinom Ivana II. Komnena,
Vsevolod Novgorodski in Pskovski,
Marija Mstislavna Kijevska, poročena z Vsevolodom II. Kijevskim,
Izjaslav II. Kijevski,
Rostislav Kijevski,
Svjatopolk Pskovski,
Rogneda, poročena z Jaroslavom Volinjskim, in
Ksenja, poročena z Brijačislavom Izjaslavskim.

Predniki

16. Vladimir I. Kijevski

8. Jaroslav I. Modri

17. Rogneda Polocka

4. Vsevolod I. KIjevski

18. Olof Skötkonung

9. Ingegerd Olofsdotter

19. Estrid Obodritska

2. Vladimir II. Monomah

20. Teodozij Monomah

10. Konstantin IX. Monomah

5. Anastazija Bizantinska

1. Mstislav I. KIjevski

24. Wulfnoth Cild

12. Godwin Wesseški

6. Harold Godwinson

26. Thorgil Sprakling

13. Gita Thorkelsdóttir

3. Gita Wesseška

7. Edita Swanneška

Sklici

↑ Philip Line, Kingship and State Formation in Sweden 1130-1290. Brill, 2007. str. 597.
↑ George Heard Hamilton. The Art and Architecture of Russia. Yale University Press, 1983. str. 43.
↑ F. Dvornik. The Kiev State and Its Relations with Western Europe. Transactions of the Royal Historical Society, 29 (1947): 41.

Vladarski nazivi
Mstislav I. Vladimirovič Veliki Rurikidi Rojen: februar 1076 Umrl: 14. april 1132
Predhodnik: Svjatopolk Izjaslavič	Knez Novgoroda 1088–1093, 1095-1117	Naslednik: David Svjatoslavič
Predhodnik: Svjatopolk Izjaslavič	Knez Rostova 1093–1095	Naslednik: David Svjatoslavič
Predhodnik: Vladimir II. Monomah	Veliki kijevski knez 1125–1132	Naslednik: Jaropolk II. Vladimirovič

[1] Philip Line, Kingship and State Formation in Sweden 1130-1290. Brill, 2007. str. 597.

[2] George Heard Hamilton. The Art and Architecture of Russia. Yale University Press, 1983. str. 43.

[3] F. Dvornik. The Kiev State and Its Relations with Western Europe. Transactions of the Royal Historical Society, 29 (1947): 41.

[1]

[2]

[3]