Odpre glavni meni

Erwin Rösener, nemški SS general, * 2. februar 1902, Schwerte, Nemško cesarstvo, † 4. september 1946, Ljubljana, Slovenija.

Erwin Rösener
Portret
Rojstvo2. februar 1902({{padleft:1902|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:2|2|0}})
Schwerte[d]
Smrt4. september 1946({{padleft:1946|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:4|2|0}}) (44 let)
Ljubljana
Narodnostnemška
PripadnostZastava Tretjega rajha Tretji rajh
Rod/službaSturmabteilung
Schutzstaffel
Aktivna leta1920 - 1930
1930 - 1945
ČinSS-Obergruppenführer
Oboroženi
konflikti
Druga svetovna vojna

SS-Obergruppenführer (general) Rösener je bil odgovoren za poboje civilistov v Sloveniji med drugo svetovno vojno in bil posledično po vojni obsojen na smrti. Prav tako je bil posmrtno obtožen na Nürnberških procesih za vojne zločine.

ŽivljenjepisUredi

Bil je eden zgodnjih članov NSDAP in 6. novembra 1936 je vstopil še v Sturmabteilung (SA). Leta 1929 je zaprosil za vstop v Schutzstaffel (SS), kamor so ga sprejeli naslednje leto. Tu se je do leta 1944 povzpel do čina SS-Obergruppenführer in general Waffen-SS ter policije.[1] Bil je tudi član Kroga prijateljev ekonomije[2], skupine nemških industrialcev, ki so zbirali denar za rasne raziskave znotraj Tretjega rajha. Na svojem medvojnem položaju je bil tako visoko v nacistični hierarhiji, da je bil neposredno podrejen Heinrichu Himmlerju.[3]

Po koncu aprilske vojne je bil dodeljen SS-Oberabschnitt Alpenland,[4], kateremu so pripojili tudi del okupirane Slovenije. Med oktobrom 1944 do konca vojne je bil vodja protipartizanskega štaba, s sedežem v Ljubljani; Rösener je stanoval v zaseženi Vili Vrhunec[5]. V okviru obeh položajev je ukazal usmrtitve civilistov, talcev in vojnih ujetnikov kot povračilni ukrep za partizanske napade. Zaradi več primerov istočasnega poboja večjega števila prebivalcev je bil obtožen po vojni v Nürnbergu.[6] V okviru svojega položaja je bil tudi ustanovitelj Slovenskega domobranstva.

Po nemški kapitulaciji je pobegnil v Avstrijo, kjer pa so ga Britanci ujeli in ga poslali nazaj v Jugoslavijo (Slovenijo), kjer je bil v sklopu t. i. Rupnikovega procesa 30. avgusta 1946 obsojen na smrt. 4. septembra istega leta je bil obešen in bil še istega dne pokopan v neoznačen grob na ljubljanskih Žalah.

Viri in opombeUredi

Glej tudiUredi