Edward Braddock, britanski general, * januar 1695, Perthshire, Škotska, † 13. julij 1755, Great Meadows, Ohio.

Edward Braddock
Rojstvo1695[1][2][…]
Perthshire[d]
Smrt13. julij 1755({{padleft:1755|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:13|2|0}})[3][4][5]
Pensilvanija
PripadnostZdruženo kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Združeno kraljestvo
Rod/službaBritanska kopenska vojska
Aktivna leta1710 - 1755
ČinGeneral
Oboroženi konfliktiAvstrijska nasledstvena vojna
Francoska in indijanska vojna

Braddock je bil vrhovni poveljnik britanskih oboroženih sil v Severni Ameriki med francosko in indijansko vojno; med slednjo je tudi padel v boju.

Življenjepis

uredi

Leta 1710 je postal častnik v Coldstream Guards.[6]

Pozneje je služboval na Avstrijskem Nizozemskem v času avstrijske nasledstvene vojne. Leta 1753 je postal poveljnik 14. (buckinghamshireskega), last valižanskega princa, pehotnega polka (14th (Buckinghamshire) Prince of Wales Own Regiment of foot) (današnji West Yorkshire Regiment),[6] in naslednje leto je bil povišan v generalmajorja.[6]

20. februarja 1755 je prišel v kolonijo Virginijo z dvema polkoma britanske redne kopenske vojske, da bi sodelovali v bojih proti Francozom in Indijancem. Po več mesecih priprav je vodil t. i. Braddockovo ekspedicijo proti Fort Duquesne, ki se je nahajal ob reki Ohio; v tej ekspediciji je prostovoljno sodeloval tudi George Washington.[7] Ob prečkanju reke Monongahela 9. julija 1755 je izbruhnil spopad s francosko-indijansko enoto, v katerem je bil smrtno ranjen tudi Braddock.[6] Umrl je štiri dni pozneje, 13. julija 1755.

Viri in opombe

uredi

Glej tudi

uredi
Vojaški položaji
Predhodnik:
New Post
Vrhovni poveljnik, Severna Amerika
1755
Naslednik:
William Shirley