Odpre glavni meni

Dzongkha ali Butanščina (Wylie: rdzong-kha, Romaniziran Dzongkha: Dzongkha[2]), včasih tudi ngalopkha ("jezik Ngalop ljudstva"), je državni ali nacionalni jezik v Butanu.[3] Za pisanje dzongha jezika ali butanščine se uporablja tibetanska pisava.

Dzongkha jezik
Butanščina
Dzongkha-02.svg
Materni jezikButan
EtničnostNgalop
Št. maternih govorcev
171.080  (2013)e18
Drugi jezik: 470.000
Sino-tibetanska
  • Tibetansko-Kanauri ?
    • Bodiš jeziki
      • Tibetanski jeziki
        • Dzongkha–Lhokä
          • Dzongkha jezik
Narečja
Laya narečje
Lunana narečje
Adap
PisavaTibetanska pisava
Dzongkha Braille
Uradni status
Uradni jezik
Zastava Butana Butan
RegulatorDzongkha Development Commission
Jezikovne kode
ISO 639-1dz
ISO 639-2dzo
ISO 639-3dzovključene kode
Posamezne kode:
lya – Laya
luk – Lunana
Glottolognucl1307[1]
Linguasphere70-AAA-bf
{{{mapalt}}}
Območja v Butanu, kjer se Dzongkha govori kot materni jezik, so označena s svetlejšo barvo.
Džakar Dzong, predstavlja posebno dzong arhitekturo, po kateri je jezik Dzongkha dobil ime

Beseda "dzongkha" pomeni jezik (kha), ki se govori v dzongih, samostanskih trdnjavah — trdnjavam podobnih značilnih samostanih, ki jih je v 17. stoletju po Butanu ustanovil Ngavang Namgjal, prvi šabdrung Rinpoče.

Klasifikacija in sorodni jezikiUredi

Dzongkha je južnotibetanski jezik. Je soroden in delno razumljiv s sikimskim jezikom (Wylie: Bras-ljongs-skad), ki je nacionalni jezik nekdanje kraljevine Sikim, sedanje indijske zvezne države; soroden pa je tudi z drugimi butanskimi jeziki, kot so čokangaca, brokpa, brokat in lakha.

Dzongkha je blizu jeziku j'umowa, ki se govori v dolini Čumbi v južnem Tibetu in sikimskemu jeziku.[4] Bolj oddaljena je sorodnost s standardno tibetanščino. Čeprav govorjeni dzongkha in tibetanščina medsebojno nista razumljiva, so literarne oblike obeh pod močnim vplivom liturgične (klerične) klasične tibetanščine, v Butanu znane kot chöke, ki jo že stoletja uporabljajo budistični menihi. Chöke so v Butanu uporabljali kot jezik izobraževanja do zgodnjih 60-tih let preteklega stoletja, ko je bil v javnih šolah nadomeščen z dzongkha.[5]

Čeprav izvira iz klasične tibetanščine, ima dzongkha veliko nepravilnih glasovnih sprememb, zaradi katerih je uradna izgovorjava veliko bolj oddaljena od standardne tibetanščine.

UporabaUredi

Dzongkha in njegova narečja se kot materni jezik govorijo v naslednjih osmih zahodnih okrajih Butana: (Vangdi Fodrang, Punakha, Thimphu, Gasa, Paro, Haa, Dagana in Chukha).[6] Kot materni jezik se dzongkha govori tudi okoli indijskega mesta Kalimpong, ki je nekdaj spadalo k Butanu, danes pa pod indijsko zvezno državo Zahodna Bengalija.

Dzongkha je bil leta 1971 s posebnim zakonom proglašen za nacionalni jezik Butana.[2] Učenje jezika dzongkha je obvezno v vseh šolah v Butanu, jezik pa je tudi lingua franca v okrožjih na jugu in vzhodu, kjer ni materni jezik.

PisavaUredi

Za pisanje Dzongkha jezika se uporablja tibetanska pisava, ki ima 30 osnovnih črk. Butanščina se običajno piše v butanski obliki uchenske pisave, ki je oblika tibetanske pisave, imenovane jôyi (Wylie: mgyogs yig) in jôtshum (Wylie: mgyogs tshugs ma) "formal longhand". Tiskana oblika se imenuje enostavno tshûm (Wylie: tshugs ma).[7]

Romanizacija zapisaUredi

Romanizirani standard zapisa za dzongkha je razvil jezikoslovec George van Driem. Je fonološki prepis in ne transliteracija pisave dzongkha.[2]

FonologijaUredi

Dzongkha jezik je tonski jezik in ima dva registrska tona: visoki in nizek. [8] Naglas zloga določa alofon začetka in vrsto fonetike bazičnega samoglasnika. [9]

SoglasnikiUredi

Soglasniki fonemi v Dzongkha jeziku
bilabialni zobni/
alveolarni
retrofleksni/
palatalni
velarni glasilčni
nosni m n ɲ ŋ
plozivni p   t   ʈ  ʈʰ k  
afrikatni ts  tsʰ   tɕʰ
sikajoči s ɕ
rotični r
neprekinjeni ɬ  l j w h

Glej tudiUredi

SkliciUredi

  1. Nordhoff, Sebastian; Hammarström, Harald; Forkel, Robert; Haspelmath, Martin, ur. (2013). "Nuclear Dzongkhic". Glottolog. Leipzig: Max Planck Institute for Evolutionary Anthropology. 
  2. 2,0 2,1 2,2 "Guide to Official Dzongkha Romanization" by G. van Driem
  3. "Ustava Kraljevine Butan. čl. 1, § 8" (PDF). Government of Bhutan. 2008-07-18. Pridobljeno dne 2011-01-01. 
  4. van Driem, George (2007). "Ogroženi jeziki v Butanu in Sikimu: Južni bodiš jeziki". V Moseley, Christopher. Enciklopedija ogroženih jezikov na svetu. Routledge. str. 294. ISBN 0-7007-1197-X. 
  5. George, Van Driem; Tshering of Gaselô, Karma (1998). Dzongkha. Languages of the Greater Himalayan Region I. Leiden, The Netherlands: Research CNWS, School of Asian, African, and Amerindian Studies, Leiden University. str. 7–8. ISBN 90-5789-002-X. 
  6. George, Van Driem; Tshering of Gaselô, Karma (1998). Dzongkha. Languages of the Greater Himalayan Region I. Leiden, The Netherlands: Research CNWS, School of Asian, African, and Amerindian Studies, Leiden University. str. 3. ISBN 90-5789-002-X. 
  7. Driem, George van (1998). Dzongkha = Rdoṅ-kha. Leiden: Research School, CNWS. str. 47. ISBN 90-5789-002-X. 
  8. van Driem (1992).
  9. Downs (2011).

Viri in literaturaUredi

  • van Driem, George (2007). "Endangered Languages of Bhutan and Sikkim: South Bodish Languages". V Moseley, Christopher. Encyclopedia of the World's Endangered Languages. Routledge. str. 294–295. ISBN 0-7007-1197-X. 
  • van Driem, George L (1993). Language policy in Bhutan. SOAS, London. 
  • van Driem, George L; Karma Tshering of Gaselô (collab) (1998). Dzongkha. Languages of the Greater Himalayan Region. Leiden: Research School CNWS, School of Asian, African, and Amerindian Studies. ISBN 90-5789-002-X.  Navedi uporablja nezaželen parameter |coauthors= (pomoč) - A language textbook with three audio compact disks.
  • van Driem, George (1992). The Grammar of Dzongkha. Thimphu, Bhutan: RGoB, Dzongkha Development Commission (DDC). 
  • van Driem, George (1991). Guide to Official Dzongkha Romanization. Thimphu, Bhutan: Dzongkha Development Commission (DDC). 
  • van Driem, George (n.d.). The First Linguistic Survey of Bhutan. Thimphu, Bhutan: Dzongkha Development Commission (DDC). 
  • Dzongkha Development Commission (2009). Rigpai Lodap: An Intermediate Dzongkha-English Dictionary (འབྲིང་རིམ་རྫོང་ཁ་ཨིང་ལིཤ་ཚིག་མཛོད་རིག་པའི་ལོ་འདབ།) (PDF). Thimphu: Dzongkha Development Commission. ISBN 978-99936-765-3-9. 
  • Dzongkha Development Commission (2009). Kartshok Threngwa: A Book on Dzongkha Synonyms & Antonyms (རྫོང་ཁའི་མིང་ཚིག་རྣམ་གྲངས་དང་འགལ་མིང་སྐར་ཚོགས་ཕྲེང་བ།) (PDF). Thimphu: Dzongkha Development Commission.  Besedilo " ISBN 99936-663-13-6 " ni upoštevano (pomoč)
  • Dzongkha Development Commission (1999). The New Dzongkha Grammar (rdzong kha'i brda gzhung gsar pa). Thimphu: Dzongkha Development Commission. 
  • Dzongkha Development Commission (1990). Dzongkha Rabsel Lamzang (rdzong kha rab gsal lam bzang). Thimphu: Dzongkha Development Commission. 
  • Dzongkha Development Authority (2005). English-Dzongkha Dictionary (ཨིང་ལིཤ་རྫོང་ཁ་ཤན་སྦྱར་ཚིག་མཛོད།). Thimphu: Dzongkha Development Authority, Ministry of Education. 
  • Imaeda, Yoshiro (1990). Manual of Spoken Dzongkha in Roman Transcription. Thimphu: Japan Overseas Cooperation Volunteers (JOCV), Bhutan Coordinator Office. 
  • Mazaudon, Martine. 1985. “Dzongkha Number Systems.” S. Ratanakul, D. Thomas & S. Premsirat (eds.). Southeast Asian Linguistic Studies presented to André-G. Haudricourt. Bangkok: Mahidol University. 124-57
  • Mazaudon, Martine & Boyd Michailovsky. 1988. “Lost syllables and tone contour in Dzongkha (Bhutan).” David Bradley, Eugénie J.A. Henderson & Martine Mazaudon (eds.). Prosodic analysis and Asian linguistics: to honour R.K. Sprigg. (Pacific Linguistics, Series C-104). 115-36
  • Mazaudon, Martine & Boyd Michailovsky. 1989. “Syllabicity and suprasegmentals: the Dzongkha monosyllabic noun.” D. Bradley et al. (eds.). Prosodic analysis and Asian linguistics: to honour R.K. Sprigg. Canberra. (Pacific Linguistics). 115-36
  • Michailovsky, Boyd. 1989. “Notes on Dzongkha orthography.” D. Bradley et al. (eds.). Prosodic analysis and Asian linguistics: to honour R.K. Sprigg. Canberra. (Pacific Linguistics). 297-301
  • Tournadre, Nicolas. 1996. “Comparaison des systèmes médiatifs de quatre dialectes tibétains (tibétain central, ladakhi, dzongkha et amdo).” Z. Guentchéva (ed.). L’énonciation médiatisée. Louvain_Paris: Peeters (Bibliothèque de l’Information Grammaticale, 34). 195-214
  • Watters, Stephen A. 1996. A preliminary study of prosody in Dzongkha. Arlington: UT at Arlington, Masters Thesis

Zunanje povezaveUredi

SlovarjiUredi

SlovnicaUredi