Dušan Ciril Florjančič, slovenski strojni inženir, * 19. november 1927, Ljubljana, † 7. januar 2021.[2]

Dušan Florjančič
Rojstvo19. november 1927({{padleft:1927|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:19|2|0}})
Smrt7. januar 2021({{padleft:2021|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:7|2|0}})[1] (93 let)
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
 Kraljevina Jugoslavija
Poklicstrojni inženir

V rojstnem kraju je končal osnovno šolo in gimnazijo. Šolanje je nadaljeval v Švici na Zvezni tehnični visoki šoli ETH v Zürichu in tam leta 1950 diplomiral. Po diplomi je ostal v Švici. Najprej je bil zaposlen kot znanstveni sodelavec na ETH Institutu za aerodinamiko, nato pa v podjetju Luwa. Leta 1953 se je zaposlil v koncernu Sulzer v Winterthuru in ostal podjetju zvest do leta 1989, ko se je v funkciji direktorja upokojil. Vmes je leta 1970 doktoriral iz tehničnih znanosti na ETH-Zürich. Uveljavil se je predvsem kot strokovnjak za turbinske stroje. Njegovo strokovno sodelovanje s slovensko industrijo sega v leto 1968, ko je na čelu delegacije koncerna Sulzer skušal z Litostrojem vzpostaviti tehnično kooperacijo na področju velikih napajalnih črpalk za termoelektrarne. Več kot 30 let je s svojim znanjem pomagal slovenski industriji, še posebej v obdobju po osamosvojitvi. Zaslužen je bil tudi za vzpostavitev stikov med proizvajalcem jadralnih letal Glaser-Dirks Flugzeugbau in tovarno Elan, ki je tako začela z gradnjo letal. Za vsestransko sodelovanje z domovino je bil 1987 odlikovan z redom jugoslovanske zvezde na ogrlici.[3]

Glej tudi uredi

Viri uredi

  1. Obrazi slovenskih pokrajin — ISSN 2712-5408
  2. Jamar, Nina (17. januar 2021). »FLORJANČIČ, Dušan«. Obrazi slovenskih pokrajin. Pridobljeno 14. julija 2021.
  3. Enciklopedija Slovenije. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002