Odpre glavni meni

Dragomer je spalno naselje v Občini Log - Dragomer.

Dragomer
Pogled z glavne ceste Vrhnika–Ljubljana
Pogled z glavne ceste VrhnikaLjubljana
Dragomer is located in Slovenija
Dragomer
Dragomer
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°1′8.19″N 14°22′55.21″E / 46.0189417°N 14.3820028°E / 46.0189417; 14.3820028Koordinati: 46°1′8.19″N 14°22′55.21″E / 46.0189417°N 14.3820028°E / 46.0189417; 14.3820028
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Osrednjeslovenska regija
Tradicionalna pokrajina Notranjska
Občina Log - Dragomer
Površina
 • Skupno 3,68 km2
Nadmorska višina 297 m
Prebivalstvo (2019)[1]
 • Skupno 1.435
 • Gostota 390 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 1351 Brezovica pri Ljubljani
Zemljevidi Najdi.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Dragomer je srednje majhno naselje. Nekoč razložena, danes pa strnjeno pozidana in urbanizirana vas. Na severni strani jo obdaja z mešanim gozdom poraslo južno pobočje Dolomitskega hribovja. Na jugovzhodu pa se preko dveh pomembnih prometnih povezav razprostira Ljubljansko barje. Leži zahodno od Ljubljane in tako sodi v notranjsko regijo in predalpsko makroregijo.

Je del novoustanovljene občine Log – Dragomer, ki je zaživela 1.1.2007. Prej je bilo to območje del sedaj sosednje občine Vrhnika. Upravna enota pa ostaja tam. Sodi v druščino najmlajših kot tudi najmanjših občin. Njena površina obsega vsega skupaj le 11 km2. Čeprav majhna, je gospodarsko zelo dobro razvita. V Dragomerju delujejo tako proizvodne kot storitvene delavnosti.

Na razvoj kraja sta pomembno vplivali dve pomembni prometni povezavi. Regionalna cesta Ljubljana – Koper ter avtocesta, ki potekata v neposredni bližini našega kraja. Najbližji priključek na avtocesto je trenutno na Brezovici. V načrtu pa je že priključek, ki naj bi se nahajal na Lukovici in tako še dodatno skrajšal čas poti v Ljubljano. Sama pot trenutno v povprečju traja od 15 do 20 minut. Tudi avtobusne povezave so ugodne. Avtobus, ki vozi na relaciji Vrhnika – Ljubljana, vozi ob konicah na 15 min, proti večeru pa na 30 in 40 min.

Ljubljansko barje pa s polji in njivami omogoča pridelovanje koruze, ki je v teh krajih ključnega pomena za kmetijstvo. Je namreč osnovna krma v živinoreji. Včasih so bile v vasi pretežno kmetije, sedaj pa jih je ostalo le še nekaj. Te so po večini usmerjene v živinorejo in pridelavo povrtnin za samooskrbo.

Število prebivalcev se je skozi čas spreminjalo. Včasih je bilo v vasi nekaj kmetij, ki so bile enakomerno razporejene po kraju. Do leta 1969 je bilo v Dragomerju 64 hiš. V letih od 1970 – 1975 je bil na ravninskem delu zgrajen novi del naselja, v katerem prevladujejo načrtno postavljene vrstne hiše. Večina prebivalcev se vozi na delo in v šole v bližnjo Ljubljano. Kmetijstvo pa se opušča, tako da je v vasi le še nekaj kmetij.

Naraščanje števila prebivalcev pa se opazi tudi v popisih: Leto: št. prebivalcev

1900: 193

1961: 357

1991: 1370

2002: 1464

Cerkev sv. Lovrenca na hribu nad vasjo

Večanje števila prebivalstva pa s sabo prinese tudi veliko težav. Najnujnejše in najbolj opazne v zadnjem času so ureditev kanalizacije in izgradnja čistilne naprave, ureditev infrastrukture – širitev cest in ureditev pločnikov za varno pot otrok v šolo. Kot v veliki večini občin tudi v našem vrtcu primanjkuje prostora za otroke. Občina je začasno ta problem rešila s subvencioniranjem za tiste otroke, ki se pazijo doma ali pri starih starših. Več kot je prebivalcev, večja je tudi onesnaženost kraja. Tako vsi krajani dvakrat letno aktivno sodelujemo pri čistilni akciji. Prva je Očistimo Barje, ki je bolj lokalne narave, druga pa Očistimo Slovenijo, ki pa je vseslovenska.

Večina društev deluje na občinski ravni. V vasi delujejo nogometni klub, športno društvo, balinarska sekcija, najbolj poznana pa je plesno – navijaška skupina Žabice, ki se lahko pohvali z večkratnimi naslovi evropskih in svetovnih prvakov in z vrhunskimi rezultati na različnih mednarodnih tekmovanj. Aktiven je tudi Odbor za ohranjanje kulturne dediščine pod okriljem katerega deluje občinska ekipa koscev in grabljic. V sklopu odbora pa je bilo organizirano tudi ličkanje, izdelava adventnih venčkov, barvanje belokranjskih pisanic… za kulturno udejstvovanje pa skrbi kulturno društvo Kosec. Zelo pomembni pa so tudi gasilci PGD Dragomer–Lukovica, ki s sodobno opremo in usposobljenim kadrom skrbijo tako za požarno varnost kraja kot tudi za druženje. Gasilski dom je prizorišče različnih dogodkov in prireditev. Gasilsko veselico organizirajo vsako leto 14. avgusta, dan pred katoliškim praznikom Marijino vnebovzetje. Ta prinese dodatna finančna sredstva za vzdrževanje gasilskega doma in opreme.

Najstarejša zgradba v Dragomerju je cerkev sv. Lovrenca, ki je bila prvotno posvečena sv. Nikolaju. Krasijo jo freske iz 15. in 16. stol. Cerkev stoji na vzpetini nad krajem, vsem poznani kot Grič. Najbolj je obiskana na nedeljo, ki je datumsko najbližje 10. avgustu. Takrat goduje podružnični zavetnik sv. Lovrenc, zato je to naša žegnanjska nedelja. Vaščani se zberemo pri sveti maši na čast in priprošnjo zavetniku. Maši pa navadno sledi pogostitev pred cerkvijo in kasneje svečano kosilo v krogu družine.

O nastanku imena vasi obstaja legenda. V sosednji vasi, na Lukovici, je v 17. stol. stal grad Lukovec. Po legendi naj bi grofica z gradu večkrat prišla v našo vas saj ji je bila precej pri srcu. Ker je vedno govorila da je tu dragi mir, sta se besedi čez čas z govorjenjem preobrazili v eno besedo, ki še danes daje vasi ime. Dragomer.

Sklici in opombeUredi

Zunanje povezaveUredi

  •   Več gradiva o temi Dragomer v Wikimedijini zbirki