Država (Platon)
Država (grško Πολιτεία; Politeia ; podnaslov: o pravici/pravičnem[1]; kratica: Drž) je najdaljši Platonov sokratski dialog, napisan okoli leta 360 pr. n. št. ki predstavlja eno najpomembnejših del v zgodovini filozofije. Glavna teme Države je vprašanje o pravičnosti. Delo naj bi Platon napisal okoli leta 360 pr. n. št. Diogen Laert je to delo vključil v Corpus Platonicum kot drugi del 8. tetralogije.
Dramska zasnova Uredi
Knjiga je napisala kot dialog, v katerem sodelujejo:
Vsebinsko je knjiga razdeljena na 10 knjig, ki se potem naprej delijo še na več delov.
Vsebina Uredi
Prva knjiga Uredi
V prvi knjigi gre za uvodni razgovor o pravičnosti. Stari pošteni Kefalos opredeli pravičnost enostavno kot »govoriti resnico ter vračati to, kar smo prejeli«. Polemarh nekoliko popravi njegovo določitev pravičnosti: »Pravično je, vsakomur vračati to, kar mu dolgujemo«. Sokrat opredelitev poruši z razpravo o tem, ali smo sovražnikom dolžni isto kakor prijateljem. Zato poseže v razpravo sofist Trasimahos, ki ne mara Sokratovega 'pretvarjanja', ironije, ter postavi trditev, da je »pravo korist močnejšega«. To na državni ravni pomeni, da »pravica ni nič drugega kakor korist obstoječe vladavine«. Svojo tezo Trasimah zagovarja s tem, da meni, da je za politike krivičnost boljša kakor pravičnost. Sokrat pa meni, da ne moremo presoditi, ali je krivično življenje boljše kakor pravično, če poprej ne vemo, kaj je pravičnost.
Druga knjiga Uredi
Tretja knjiga Uredi
Četrta knjiga Uredi
Peta knjiga Uredi
Šesta knjiga Uredi
Sedma knjiga Uredi
Osma knjiga Uredi
Sokrat razpravlja o različnih oblikah vladanja – kako se iz ene oblike razvije druga. Te oblike so aristokracija, timokracija, oligarhija, demokracija in tiranija.
Deveta knjiga Uredi
Deseta knjiga Uredi
Vplivi Uredi
Povzetek Uredi
Ta članek vsebuje podatke, ki so morda napačni. |
Kot najdaljše Platonovo delo se v delu odpirajo in razrešujejo številna vprašanja. Med najpomembnejšimi so tako: pravičnost (pravičnost posameznika in polis), državna, politična in družbena ureditev, spoznanje, vrline, ...
Zaradi svojega totalitarnega razlaganja družbene ureditve Platon velja[navedi vir] za enega prvih komunističnih piscev, saj zagovarja načelo skupne lastnine, življenja v skupnosti,...
Glej tudi Uredi
Reference Uredi
- ↑ Kocijančič, str. 15
Viri Uredi
- Platon, DRŽAVA, prev. Jože Košar, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1976 (COBISS)
- Platon, ZBRANA DELA I., GORGIJA, 447A-527E, prevod in spremna beseda Gorazd Kocijančič, Mohorjeva družba, Celje 2004 (COBISS)
- Kocijančič, Gorazd, »DRŽAVA«, spodbude za razumevanja Platonovih dialogov, str. 973-1002, v Platon, ZBRANA DELA II., Mohorjeva družba, Celje 2004 (COBISS)