Država (Platon)

Država (grško Πολιτεία; Politeia ; podnaslov: o pravici/pravičnem[1]; kratica: Drž) je najdaljši Platonov sokratski dialog, napisan okoli leta 360 pr. n. št. ki predstavlja eno najpomembnejših del v zgodovini filozofije. Glavna teme Države je vprašanje o pravičnosti. Delo naj bi Platon napisal okoli leta 360 pr. n. št. Diogen Laert je to delo vključil v Corpus Platonicum kot drugi del 8. tetralogije.

Dramska zasnovaUredi

Knjiga je napisala kot dialog, v katerem sodelujejo:

  • Sokrat,
  • Kefal,
  • Polemarh (Kefalov sin),
  • Trazimah (sofist),
  • Glavkon in Adejmant (Platonova brata).

Vsebinsko je knjiga razdeljena na 10 knjig, ki se potem naprej delijo še na več delov.

VsebinaUredi

Prva knjigaUredi

V prvi knjigi gre za uvodni razgovor o pravičnosti. Stari pošteni Kefalos opredeli pravičnost enostavno kot »govoriti resnico ter vračati to, kar smo prejeli«. Polemarh nekoliko popravi njegovo določitev pravičnosti: »Pravično je, vsakomur vračati to, kar mu dolgujemo«. Sokrat opredelitev poruši z razpravo o tem, ali smo sovražnikom dolžni isto kakor prijateljem. Zato poseže v razpravo sofist Trasimahos, ki ne mara Sokratovega 'pretvarjanja', ironije, ter postavi trditev, da je »pravo korist močnejšega«. To na državni ravni pomeni, da »pravica ni nič drugega kakor korist obstoječe vladavine«. Svojo tezo Trasimah zagovarja s tem, da meni, da je za politike krivičnost boljša kakor pravičnost. Sokrat pa meni, da ne moremo presoditi, ali je krivično življenje boljše kakor pravično, če poprej ne vemo, kaj je pravičnost.

Druga knjigaUredi

Tretja knjigaUredi

Četrta knjigaUredi

Peta knjigaUredi

Šesta knjigaUredi

Sedma knjigaUredi

Osma knjigaUredi

Sokrat razpravlja o različnih oblikah vladanja – kako se iz ene oblike razvije druga. Te oblike so aristokracija, timokracija, oligarhija, demokracija in tiranija.

Deveta knjigaUredi

Deseta knjigaUredi

Glavni članek: Mit o Eru.

VpliviUredi

PovzetekUredi

Kot najdaljše Platonovo delo se v delu odpirajo in razrešujejo številna vprašanja. Med najpomembnejšimi so tako: pravičnost (pravičnost posameznika in polis), državna, politična in družbena ureditev, spoznanje, vrline, ...

Zaradi svojega totalitarnega razlaganja družbene ureditve Platon velja[navedi vir] za enega prvih komunističnih piscev, saj zagovarja načelo skupne lastnine, življenja v skupnosti,...

Glej tudiUredi

ReferenceUredi

  1. Kocijančič, str. 15

ViriUredi

  • Platon, DRŽAVA, prev. Jože Košar, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1976 (COBISS)
  • Platon, ZBRANA DELA I., GORGIJA, 447A-527E, prevod in spremna beseda Gorazd Kocijančič, Mohorjeva družba, Celje 2004 (COBISS)
  • Kocijančič, Gorazd, »DRŽAVA«, spodbude za razumevanja Platonovih dialogov, str. 973-1002, v Platon, ZBRANA DELA II., Mohorjeva družba, Celje 2004 (COBISS)