Douglas C-54 Skymaster
Douglas C-54 Skymaster je štirimotorno propelersko vojaško transportno letalo ameriškega proizvajalca Douglas Aircraft Company. Uporabljal se je med 2. svetovno vojno in Korejsko vojno. Kot Douglas C-47 Skytrain, ki je bil razvit iz potniškega Douglas DC-3, je bil tudi Skymaster razvit iz potniškega Douglas DC-4.
C-54 Skymaster | |
---|---|
USAF C-54 Skymaster | |
Vloga | Vojaško transportno letalo |
Proizvajalec/-ci | Douglas Aircraft Company |
Predstavljen | 1942 |
Upokojen | 1975 |
Glavni uporabniki | USAAF Ameriška mornarica USAF |
Izdelovan | 1942–1947 |
Število izdelanih | 1170 |
Razvit iz | Douglas DC-4 |
Poleg prevažanja tovora, se je C-54 uporabljal tudi za prevoz predsednikov (kot Air Force One), premierov in vojaškega osebja. Različne verzije so se uporabljale za iskanje in reševanje, znanstvene raziskave, humanitarno pomoč in drugo. Med Berlinsko blokado je dovažal premog in hrano v Zahodni Berlin.
Razvoj DC-4 se je začel leta 1935 po zahtevi letalske družbe United Air Lines za večjega in bolj sposobnega naslednika DC-3. Novo letalo je poželo zanimanje tudi pri letalskih družbah American Airlines, Eastern Air Lines, Pan American Airways in Transcontinental and Western Air (TWA).
S kapaciteto 42 potnikov bi imel skoraj dvakrat večjo kapaciteto kot DC-3. DC-4 bi bil tudi prvo veliko letalo z nosnim kolesom (tricikel). Krilo je bilo podobno DC-3. Poganjali so ga štirje 14-valjni zvezdasti motorji Pratt & Whitney Twin Hornet, vsak z močjo 1450 KM.
Skupaj so zgradili 80 DC-4 in 1170 C-54. Po Korejski vojni ga je v vojaške in civilne namene uporabljalo okrog 30 držav po svetu. Ameriška mornarica je za svoja letala uporabljala oznako Douglas R5D.
Tehnične specifikacije (C-54G)
urediSplošne karakteristike
- Posadka: 4
- Število sedežev: 50 vojakov
- Dolžina: 93 ft 10 in (28,6 m)
- Razpon kril: 117 ft 6 in (35,8 m)
- Višina: 27 ft 6 in (8,38 m)
- Površina kril: 1460 ft² (136 m²)
- Teža praznega letala: 38930 lb (17660 kg)
- Naložena teža: 62000 lb (28000 kg)
- Maks. vzletna teža: 73000 lb (33000 kg)
- Pogon letala: 4 × zvezdasti motorji Pratt & Whitney R-2000-9, 1450 KM (1080 kW) vsak
Zmogljivost
- Maks. hitrost: 275 mph (239 vozlov, 442 km/h)
- Potovalna hitrost: 190 mph (165 vozlov, 310 km/h)
- Doseg: 4000 mi (6400 km)
- Višina leta: 22300 ft (6800 m)
- Obremenitev kril: 42,5 lb/ft² (207 kg/m²)
- Razmerje moč/teža: 0,094 KM/lb (160 W/kg)
Glej tudi
urediSklici in reference
urediBibliografija
uredi- Berry, Peter et al. The Douglas DC-4. Tonbridge, Kent, UK: Air-Britain (Historians) Ltd., 1967.
- Blewett, Roy (2007). Survivors : a survey of surviving classic transport aircraft. Surrey : Gatwick Aviation Society/Avation Classics. ISBN 978-0-9530413-4-3.
- Eastwood, Tony; Roach, John (1991). Piston Engine Airliner Production List. West Drayton, UK: Aviation Hobby Shop. ISBN 9780907178378.
- Francillon, René (1979). McDonnell Douglas Aircraft Since 1920: Volume I. London: Putnam. ISBN 9780870214288.
- Milberry, Larry (1982). The Canadair North Star. Toronto: CANAV Books. ISBN 9780075499657.
- Pearcy, Arthur (1995). Douglas Propliners: DC-1–DC-7. Shrewsbury, UK: Airlife Publishing. ISBN 9781853102615.
- Pickler, Ron; Milberry, Larry (1995). Canadair: The First 50 Years. Toronto: CANAV Books. ISBN 0-921022-07-7.
- Yenne, Bill (1985). McDonnell Douglas: A Tale of Two Giants. Greenwich, Connecticut: Bison Books. ISBN 9780517442876.
Zunanje povezave
uredi- (1952) AN 01-40NU-1 Handbook Flight Operating Instructions USAF Series C-54G and Navy Model R5D-5 Aircraft
- Canadair DC4M North Star
- Moose Jaw crash at virtualmuseum.ca
- PSA History/Oldtimers Page[mrtva povezava]
- Berlin Airlift Historical Foundation—Operates C-54 "Spirit of Freedom" as flying Berlin Airlift Museum
- Air Force Association page on C-54 Arhivirano 2005-03-17 na Wayback Machine.
- Warbird Alley: C-54 page
- Cockpit View of C-54 During Landing/Taxi
- Boeing McDonnell Douglas page on DC-4
- The last passenger certified & built DC-4s in the world Arhivirano 2012-02-08 na Wayback Machine.
- Vintage Wings of Canada Canadair North Star showing RR Merlin installation Arhivirano 2010-07-05 na Wayback Machine.