Odpre glavni meni

Douglas Adams

angleški pisatelj, humorist in dramatik

Douglas Noël Adams, angleški pisatelj, humorist in dramatik, * 11. marec 1952, Cambridge, Anglija, † 11. maj 2001, Santa Barbara, Kalifornija, ZDA.

Douglas Adams
Douglas adams portrait cropped.jpg
RojstvoDouglas Noël Adams[1]
11. marec 1952({{padleft:1952|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:11|2|0}})[2][3][…]
Cambridge[2][1][5]
Smrt11. maj 2001({{padleft:2001|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:11|2|0}})[2][3][…] (49 let)
Santa Barbara[d][2][6][…]
GrobHighgate Cemetery, London, Anglija
Poklicdramatik, scenarist, romanopisec, mladinski pisatelj, pisatelj znanstvene fantastike, komik
DržavljanstvoFlag of the United Kingdom.svg Združeno kraljestvo[8]
Alma materSt John's College, Cambridge
Žanrznanstvena fantastika, komedija, satira
PodpisDouglas Adams signature.svg
Spletna stran
douglasadams.com

Najbolj je znan po seriji satiričnih znanstvenofantastičnih romanov z naslovom Štoparski vodnik po galaksiji, »trilogiji v petih delih«, ki jo je napisal med letoma 1979 in 1992.

Vsebina

ŽivljenjepisUredi

Nekaj let po njegovem rojstvu in rojstvu njegove mlajše sestre sta se Adamsova starša ločila. Mati se je z otroki preselila v kraj Brentwood v Essexu, kjer so stanovali na posestvu zavetišča za živali, ki so ga upravljali njeni starši.[9] Že v tamkajšnji osnovni šoli je izstopal po sposobnosti pisanja zgodb, ravno tako pa po telesni višini, saj je bil že pri dvanajstih letih visok preko 1,8 m.[10] Na račun svojih spisov je bil sprejet v študijski program angleške književnosti na Univerzi v Cambridgeu, ki ga je končal leta 1974.[11]

Po študiju se je preselil v London da bi prodrl kot pisec za radio in televizijo. Njegovo delo je opazil član skupine Monty Python Graham Chapman, s katerim sta pričela sodelovati pri pisanju skečev za Leteči cirkus Montyja Pythona, pojavil pa se je tudi v nekaj stranskih vlogah.[12] Na tej točki je njegova kariera obtičala, saj njegov slog ni bil primeren za takrat priljubljeni slog komedij na radiu in televiziji, zato je poleg pisanja in pošiljanja scenarijev opravljal več nekvalificiranih del, od čistilca do telesnega stražarja. Nazadnje se je preselil nazaj k materi.[11]

Idejo za Štoparski vodnik po galaksiji je po lastnih besedah dobil, ko je nekoč ležal pijan na travniku v Innsbrucku z izvodom Štoparskega vodnika po Evropi in pomislil, da bi moral nekdo napisati še tak vodnik za našo galaksijo. Kasneje je priznal, da se zaradi stalnega ponavljanja te anekdote dejanskega dogodka niti ne spomni več.[13] Napisal je scenarije za pilotsko radijsko epizodo in nekaj kasnejših delov, ki so jih pri BBC-ju sprejeli in pričeli predvajati leta 1978. Serija je bila uspešna, zato je dobil delo kot producent in v tej vlogi sodeloval pri nekaterih drugih serijah. Med letoma 1979 in 1980 je delal kot urednik kultne televizijske serije Doctor Who, za katero je prispeval tudi scenarije za tri epizode, dve od katerih sta bili predvajani.[14] Hkrati je delal na predelavi svoje radijske serije v televizijsko serijo in istoimenski roman, ki je izšel leta 1979 in postal velika prodajna uspešnica, do njegove smrti prodana v 14 milijonih izvodov, ki so ji sledila še štiri nadaljevanja.[15]

Nadaljnja dela niso dosegla takega uspeha,[14] zato je bil znan predvsem kot avtor Vodnika, poleg tega pa še kot okoljevarstveni aktivist, navdušenec nad tehnologijo in izpričan ateist. Leta 1985 je za revijo Observer Colour Magazine odšel z zoologom Markom Carwardineom na Madagaskar iskat kritično ogroženega lemurja aje-aje. S Carwardineom sta se odlično ujela in podaljšala potovanje na celo leto, v katerem sta poskušala najti in dokumentirati še več vrst živali po vsem svetu, ki so tik pred izumrtjem, npr. novozelandskega kakapa in kitajskega rečnega delfina. Odpravo sta popisala v dokumentarni radijski seriji Zadnja priložnost (Last Chance to See) in kasneje še v istoimenski knjigi.[16] Leta 1991 se je poročil z Jane Belson, tri leta kasneje se jima je rodila hči Polly. Umrl je zaradi srčne kapi med turnejo predavanj po Združenih državah Amerike, star šele 49 let.[15]

DeloUredi

Adams je pripadal generaciji piscev, ki so se uprli konvencijam vesoljske opere, žanra znanstvene fantastike, ki je bil strašansko popularen v sredini 20. stoletja in posledično v Adamsovem času doživljal labodji spev Vojne zvezd. Hkrati je bil globoko usidran v zavesti bralcev, čemur dolguje velik del uspeha njegova serija Štoparski vodnik po galaksiji, ki odkrito parodira uveljavljene prijeme vesoljske opere - v njej je denimo uničena Zemlja, a ne zaradi zlobe mogočnih antagonistov, temveč zaradi birokratske napake.[17] Ton pisanja je iz knjige v knjigo temačnejši in Adamsov humor vedno bolj zajedljiv, kar se nadaljuje tudi v njegovih kasnejših delih in razkriva, da ni imel posebej optimističnega pogleda na človečnost. Kljub temu so njegova dela med bralci izjemno priljubljena in veljajo za klasike znanstvenofantastične književnosti zaradi intelektualne ostrine ter številnih prodornih domislic.[14][18]

Romani v seriji Štoparski vodnik po galaksijiUredi

Izvirnih 12 epizod radijske igre je Adams predelal v knjižno obliko - to sta prva dva romana. Postopoma je napisal še nadaljevanja, pogosto po hudem pritisku urednikov. Kljub Adamsovi razlagi, da je peti del niza - Pretežno neškodljiva, enakovreden v nizu, ki je pozneje postal znan kot »trilogija v petih delih«, se mnenja oboževalcev delijo; nekateri so z nadaljevanjem zadovoljni, drugi pa so prepričani, da je delo nastalo pod prisilo in ne sodi v niz.[navedi vir] Vsi romani so na voljo tudi kot zvočne knjige, ki jih je bral Adams sam. Po njih sta bila posneta televizijska nadaljevanka in istoimenski film iz leta 2005.

Sam je v intervjuju izjavil, da bi želel zaključiti serijo bolj veselo, s šesto knjigo, a ga je prehitela smrt. Njegova vdova je kasneje dala soglasje za nastanek zaključka serije, ki je bil zaupan irskemu pisatelju mladinske fantazije Eoinu Colferju.[19] Roman z naslovom Pa še tole --- (And Another Thing...) je izšel leta 2009.

Serija Dirk GentlyUredi

Druga literarna delaUredi

  • The Meaning of Liff (1983, skupaj z Johnom Lloydom)
  • The Hitchhiker's Guide to the Galaxy: The Original Radio Scripts (1985, z Geoffreyjem Perkinsom)
  • The Utterly Utterly Merry Comic Relief Christmas Book (1986, urednik Douglas Adams)
  • Mladi Zaphod noče tvegati (Young Zaphod Plays it Safe) (prvič objavljeno v The Utterly Utterly Merry Comic Relief Christmas Book; predelana različica izšla v The Wizards of Odd, The Salmon of Doubt in v nekaterih raznovrstnih izdajah teh nadaljevanj; slovenski prevod objavljen v Lososu dvoma)
  • The Deeper Meaning of Liff (1990, z Johnom Lloydom; razširjena različica The Meaning of Liff)
  • Zadnja priložnost (Last Chance to See) (1991, z Markom Carwardinom),
  • Zvezdna ladja Titanik (Douglas Adams's Starship Titanic) (napisal Terry Jones, na podlagi zamisli Douglasa Adamsa)
  • Losos dvoma (The Salmon of Doubt) (2002), nedokončan rokopis romana (11 poglavij), kratke zgodbe, eseji in intervjuji

Sklici in opombeUredi

  1. 1,0 1,1 Wroe N. Obituary: Douglas Adams // The Guardian — 2001. — ISSN 0261-3077
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 Encyclopædia Britannica
  3. 3,0 3,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  4. 4,0 4,1 Swedish Film Database
  5. Hitch Hiker's Guide author Douglas Adams dies aged 49London, Thailand: 2001. — ISSN 0307-1235
  6. Lawless J. Douglas Adams, Author of 'Hitchhiker's Guide to the Galaxy,' Dies at 49Manhattan, New York City: The New York Times Company, A.G. Sulzberger, 2001. — ISSN 0362-4331; 1553-8095
  7. http://www.eskimo.com/~rkj/weekly/aa051701a.htm
  8. Virtualna mednarodna normativna datoteka — 2012.
  9. Webb, Nick (2005). Wish You Were Here: The Official Biography of Douglas Adams. Ballantine Books. ISBN 0-345-47650-6. 
  10. Simpson, M.J. (2003). Hitchhiker: A Biography of Douglas Adams (1 izd.). Boston, Mass.: Justin, Charles & Co. ISBN 1-932112-17-0. 
  11. 11,0 11,1 Webb, Nick (2005). "Adams, Douglas Noël (1952–2001)". Oxford Dictionary of National Biography. Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/75853. 
  12. Masters, Tim (9.3.2012). "Douglas Adams loved ideas, but hated writing, says Terry Jones". BBC News. Pridobljeno dne 16.3.2013. 
  13. Adams, Douglas (2003). Perkins, Geoffrey, ur. The Hitchhiker's Guide to the Galaxy: The Original Radio Scripts. Pan Books. str. 10. ISBN 0-330-41957-9. 
  14. 14,0 14,1 14,2 Clute, John; Sleight, Graham (2011). "Adams, Douglas". V Nicholls, Peter; Clute, John; Langford, David. The Encyclopedia of Science fiction (3 izd.). Gollancz & SFE, Ltd. 
  15. 15,0 15,1 "Author Douglas Adams dies". BBC News. 14.5.2001. Pridobljeno dne 16.3.2013. 
  16. "Last Chance to See". BBC. Pridobljeno dne 16.3.2013. 
  17. James, E.; Mendlesogn, F., ur. (2003). The Cambridge Companion to Science Fiction. Cambridge: Cambridge University Press. str. 203–204. ISBN 978-0-521-01657-5. 
  18. Mann, G., ur. (2001). The Mammoth Encyclopedia of Science Fiction. London: Robinson. str. 30. ISBN 1-84119-177-9. 
  19. Flood, Alison (17.9.2008). "Eoin Colfer to write sixth Hitchhiker's Guide book". The Guardian. Pridobljeno dne 25.7.2015. 

Glej tudiUredi

Zunanje povezaveUredi