Dolfe Vogelnik

slovenski pravnik, ekonomist, statistik, demograf in univerzitetni profesor

Dolfe Vogelnik, slovenski pravnik, statistik in pedagog, * 8. junij 1909, Dunaj, † 22. marec 1987, Ljubljana.

Dolfe Vogelnik
Portret
RojstvoVogelnik Adolf
8. junij 1909({{padleft:1909|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:8|2|0}})
Dunaj
Smrt22. marec 1987({{padleft:1987|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:22|2|0}}) (77 let)
Ljubljana
Državljanstvo SFRJ
 Avstro-Ogrska
 Država Slovencev, Hrvatov in Srbov
 SHS
 Kraljevina Jugoslavija
Poklicpravoznanec, univerzitetni učitelj, ekonomist, statistik, demograf

V svoji bogati akademski karieri je bil privatni docent za statistiko na Pravni fakulteti v Ljubljani (1939–1941), izredni profesor za statistiko na Ekonomski fakulteti v Beogradu (1948–1952), redni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani (1952–79) in tudi rektor Univerze v Ljubljani (1958–1961), po upokojitvi njen zaslužni profesor (1982).[1] Statistiko in socialno demografijo je predaval še na nekaterih drugih visokih šolah, med drugim še v 80. letih na FSPN v Ljubljani.

Otroštvo in šolanje uredi

Rodil se je ustanovitelju in ravnatelju Osrednjega zavoda za žensko domačo obrt v Ljubljani, Janezu in Hedviki Vogelnik (rojena Goli), 8. junija 1909 na Dunaju.[2]

V Ljubljani je od leta 1920 do 1928 obiskoval Klasično gimnazijo, od 1928 do 1933 študiral na pravni fakulteti in bil že isto leto promoviran. 1934 in 1935 je opravljal sodno prakso pri okrožnem sodišču v Ljubljani.[2]

Od 1935 do 1937 je (s pomočjo Turnerjeve ustanove) študiral na statističnem inštitutu univerze v Parizu (Sorbona) in tam (kot prvi Jugoslovan) 1937 diplomiral z nalogo Indices de l'activité économique en Yugoslavie, Pariz 1937 (Kazalniki gospodarske dejavnosti v Jugoslaviji ...).[1][2]

Delo uredi

Po diplomi 1937 na Sorboni je zasedel novo ustanovljeno mesto statistika pri Mestnem poglavarstvu v Ljubljani. Tam je med 1937 in 1942 organiziral prvo komunalno statistično službo in sestavil tudi prva Statistična letopisa mesta Ljubljana (za leti 1938 in 1939). V letu 1939 je bil tudi habilitiran in je postal privatni docent za statistiko na Pravni fakulteti v Ljubljani.[1][2]

Že v študentskih letih je sodeloval v naprednem gibanju v društvu Triglav.[2] Aprila 1942 so ga Italijani zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto zaprli, jeseni obsodili na 5 let konfinacije in odpeljali na otoke Tremiti v Italiji.[1][2] Po kapitulaciji Italije je prišel v Bari in v Gravini (it) stopil v I. prekomorsko brigado, ki se je nato vključila v boje za dalmatinske otoke, ki so bili od kapitulacije Italije v partizanskih rokah, pa so jih skušali in v veliki meri uspeli za nekaj časa ponovno zasesti Nemci.

Poleti 1944 ga je z Visa Vrhovni štab kot sekretarja delegacije, ki jo je vodil Vlado Velebit, poslal najprej v London, potem pa v Afriko, zlasti pridobivat Slovence in Hrvate, ki so bili kot Italijanski državljani vpoklicani v Italijansko vojsko in zdaj bili v raznih ujetniških taboriščih, za vključitev v narodoosvobodilni boj.[2]

Po končani nalogi se je vrnil na Vis. 14. decembra 1944 je bil tam izdan Odlok o organiziranju državnega statističnega urada federativne Jugoslavije in Vogelnik je na osnovi tega v okviru poverjeništva za obnovo organiziral novo jugoslovansko statistiko ter ustanovil in vodil statistični urad pri NKOJ na Visu. Po osvoboditvi Beograda je bil v letih 1944−1946 prvi direktor Državnega statističnega urada, 1946−1948 pa podpredsednik Zvezne planske komisije.[2]


Družina uredi

Poročen je bil z arhitektko, plesalko in koreografinjo, slikarko, pedagoginjo, ilustratorko, kritičarko, teoretičarko, scenografko, kostumografko Marijo Vogelnik, njuni hčerki sta arhitektka, režiserka in dramaturginja Mojca[3][4] ter arhitektka, slikarka, ilustratorka, režiserka, izdelovalka in animatorka lutk Eka Vogelnik.[5] Ena od vnukinj je glasbenica (pevka in kup instrumentov), grafična oblikovalka, snovalka, izdelovalka in animatorka lutk Brina Vogelnik.[6]

Sklici uredi

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 Ciperle, Jože; Dekleva, Tatjana; Anžur, Tea; Steiner, Igor (2010). »Univerza v Ljubljani in njeni rektorji«. Univerza v Ljubljani. Pridobljeno 28. junija 2023.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 2,6 2,7 Djordjević, Vera. »Vogelnik Dolfe«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.
  3. Zupančič, Bogo. »Mojca Vogelnik« (PDF). Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta. Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Pridobljeno 28. junija 2023.
  4. »mag. Mojca Vogelnik«. Informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji. Agencija za raziskovalno dejavnost republike Slovenije. Pridobljeno 28. junija 2023.
  5. »Eka Vogelnik«. SIGledal. Ministrstvo za kulturo RS?. Pridobljeno 28. junija 2023.
  6. »Brina Vogelnik«. SIGledal. Pridobljeno 28. junija 2023.

Viri uredi

Glej tudi uredi