Marija Vogelnik

Marija Vogelnik (r. Grafenauer), slovenska arhitektka, akademska slikarka, plesalka, likovna in plesna pedagoginja, kritičarka, teoretičarka, zgodovinarka in publicistka, * 15. oktober 1914, † 9. avgust 2008, Bohinj.

Marija Vogelnik
Rojstvo	Marija Grafenauer 15. oktober 1914({{padleft:1914|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:15|2|0}}) Ljubljana
Smrt	9. avgust 2008({{padleft:2008|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:9|2|0}}) (93 let) Ukanc
Državljanstvo	Slovenija  Cislajtanija  SHS  Kraljevina Jugoslavija  SFRJ
Poklic	plesalka, slikarka, zgodovinarka, ilustratorka, kritičarka, publicistka

Življenje

Marija Vogelnik se je rodila v Ljubljani 15. oktobra 1914 kot peti otrok in peta deklica (od skupno 13 otrok) v družini literarnega zgodovinarja Ivana Grafenauerja in Ljudmile (roj. Dolžan, iz Zabreznice). Med njenimi brati sta tudi akademika in univerzitetna profesorja zgodovinar Bogo in mineralog Stanko Grafenauer, med nečaki in nečakinjami tudi flavtistka Irena Grafenauer.

V Ljubljani je (od leta 1925 do 1933) obiskovala klasično gimnazijo. Študirala je na oddelku za arhitekturo Tehnične fakultete v Ljubljani pri Jožetu Plečniku in leta 1939 diplomirala. S plesom se je najprej srečala pri Pinu Mlakarju, potem bila tudi aktivna plesalka v plesni šoli Mete Vidmar. Od leta 1945 je študirala na beograjski akademiji in leta 1950 diplomirala iz slikarstva, dve leti pozneje pa je tam opravila še grafično specialko.

Poročena je bila z Dolfetom Vogelnikom. Njuni hčerki sta Mojca in Eka Vogelnik, ena od vnukinj pa Brina Vogelnik.

Od leta 1955 do 1957 je bila zaposlena v Pionirskem domu v Ljubljani kot soustanoviteljica centra za baletno vzgojo otrok, nato od leta 1961 do 1964 kor direktorica Šole za oblikovanje v Ljubljani ter od 1968 do 1971 kot urednica plesnobaletnega programa na tedanji RTV Ljubljana. Predšolske otroke v Beogradu (1946-1952) in v Ljubljani (1953-1956) je uvajala v plesno umetnost, pisala scenarije za televizijske balete (RTV Ljubljana), predvsem pa od 1953 redno poročala in polemizirala o plesnih prireditvah v Delu, Dnevniku idr. Svojo plesno in baletno kritiko je sredi sedemdesetih dopolnila z avtorskim zgodovinskim pregledom Sodobni plesi na Slovenskem (1975). Od leta 1975 do 1979 je bila predsednica amaterske plesne skupine "Kinetikon" v Ljubljani.

Marija Vogelnik je po osvoboditvi sooblikovala sodobno slovensko pedagogiko in se z Meto Vidmar uvrstila med utemeljiteljice sodobnega slovenskega plesa. Bila je pobudnica in organizatorka "Ljubljanskih dnevov plesa" (1975-1981), kot svetovalka pa od leta 1992 stala o strani tudi njihovemu vsebinskemu nadaljevanju z naslovom "Dnevi plesa v Cankarjevemu domu". Upokojila se je leta 1979.

Umrla je v Bohinju avgusta 2008.

Delo

V likovni umetnosti se je uveljavila predvsem z ilustracijami za otroke in je bila kot edina slovenska ilustratorka vključena v antologijo Svetovne sodobne otroške ilustracije Bettine Hurliman iz leta 1965.

Od leta 1957 je z zgodbicami, članki in ilustracijami sodelovala tudi pri Cicibanu, Pionirju, Otroku in družini idr.

V ilustracijah je zavračala idealizacijo in uporabljala odkritja sodobnega likovnega jezika predvsem pri rešitvah prostora in figur ter z odnosom barve in linije.

Svoja slikarska dela je razstavljala v Ljubljani (samostojno 1952, skupinsko 1961) in v Beogradu (1952).

Bibliografija

Zgodbe, ki jih je sama napisala in ilustrirala

• Ročne lutke (1958)
• O deklici, ki je prehitro rasla (1959)
• Babica je najmlajša (1960)
• Papirna plastika (1960)

Knjige, ki jih je ilustrirala

• Fran Miličinski; Trdoglav in Marjetica (1939), Mojca Pokrajculja (1943), Mladi oder (1945), Sirota Jerica (1945), Kresnice (1946)
• Matija Valjavec Kračmánov; Pedenjčlovek Laketbrada, Založba Murenček, Ljubljana (1945)
• Fran Levstik; Najdihojca (1948), Glejte jih, Mateje (1952)
• Josip Ribičič; Palčki (1953), Usodna igra (1956)
• Dragotin Kette; Pravljica o šivilji in škaricah (1954)
• Desanka Maksimović; Vetrova uspavanka (1953), Travniški zvonček (1968)
• Hans Christian Andersen; Palčica (1957)
• Ela Peroci; Breskve (1959)
• Vida Brest; Popotovanje v Tunizijo (1967)
• Jana Milčinski; Matiček in Maja, včeraj, danes, jutri in vsak dan (1968)
• Lili Novy; Pika-Poka (1968)
• Oton Župančič; Kanglica (1972), Šlo je šlo medvedovo (1975),
• Svetka Zorč (roj. Grafenauer); Krivopetnice in zlatorog (1985)

Likovno je opremila več knjig za otroke in glasbenih učbenikov

Zasnovala je tudi gledališke scene (in največkrat tudi kostume)

• Bojan Adamič; Pomladno srečanje (1960)
• H. Delft; Hura soncu in dežju (1960)
• Richard Strauss; Till Eulenspiegel (1960)
• Sergej Prokofjev; Peter in volk (1961)
• Mirko Mahnič; igrice Starec in živalca, Kobilica in konj, Veseli kužki (1963 (Mladininsko Gledališče Ljubljansko)
• Eugene Ionesco; Stoli (1960, Slovensko stalno gledališče v Trstu)
• Samuel Beckett; O, lepi dnevi (1964, Eksperimentalno gledališče Ljubljana.)
• G. B. Pergolesi; Služabnica - gospodarica (1965)
• Franz Kafka; Procesi' (1965, Ljubljanska Drama)

Nagrade

Za mladinske ilustracije je prejela nagrado mlado pokolenje (Beograd 1958), plaketo Zlatno pero Beograda (1975) in Smrekarjevo nagrado za življenjsko delo (2004).

Literatura

• Slovenski biografski leksikon, 14. zvezek. Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Ljubljana, 1986

Viri

• Neubauer Henrik. »Vogelnik - Grafenauer Marija«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.
• [1]
• [2]