Dimitrij Petrovič Buturlin
Dimitrij Petrovič Buturlin (rusko Дмитрий Петрович Бутурлин), ruski general in vojaški zgodovinar francoskega rodu, * 11. maj 1790, † 21. oktober 1849.
Dimitrij Petrovič Buturlin | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 30. april (11. maj) 1790[1] Sankt Peterburg |
| Smrt | 21. oktober 1849[1] (59 let) Sankt Peterburg |
| Pripadnost |  Ruski imperij |
| Čin | Generalmajor |
| Oboroženi konflikti | Napoleonove vojne Revolucija leta 1820 Rusko-turška vojna (1828–1829) Madžarski upor (1848) |
Sodeloval je v številnih bitkah Napoleonovih vojn kot pribočnik princa Petra Mihailoviča Volkonskega in Aleksandra I. Ruskega. Leta 1823 je bil poslan v Francijo, da bi pomagal zatreti špansko revolucijo. Po rusko-turški vojni (1828-1829) se je upokojil s činom generalmajorja. Maja 1833 je postal član Vladajočega senata in decembra 1840 član Državnega sveta Carske Rusije. Leta 1843 je postal direktor Carske javne knjižnice. V zadnjih letih življenja je napisal številne knjige o ruski vojaški zgodovini (še posebej o vojnah Katarine II. in rusko-francoskemu delu Napoleonovih vojn) in v zadnjem letu življenje pa je vodil t. i. Buturlinov komite, tajni nadzorni organ ruskih cenzorjev.
Leta 1848 so ga reaktivirali, da je pomagal pri zatrtju madžarske revolucije.
