Borland Delphi

(Preusmerjeno s strani Delphi)

Programski jezik Delphi je objektno orientirani, komponentno orientirani in strukturirani programski jezik z močno tipizacijo, katerega podlaga je objektni pascal (pascal z objektnimi dodatki). Jezik se uporablja skupno s svojim istoimenskem razvojnem okolju za hitri razvoj namiznih, mobilnih, spletnih in konzolnih aplikacij.

Delphi
Približek Delphi logotipu
AvtorCodeGear (Borland, Embarcadero)
RazvijalecEmbarcadero Technologies
Začetna izdaja1995
Stabilna izdajaRAD Studio 10.4.2 Sydney Release 2[1] Uredite to na Wikipodatkih
24. februar 2021
Programski jezikObjektni Pascal (Delphi različica)
OSWindows 10[2] cilja na Windows 10, Linux, macOS, Android in iOS
Tiprazvoj programja, izdelovalec GUI-ja, integrirano razvojno okolje, prevajalnik in knjižnica Runtime
Licencafreemium
Spletna stranembarcadero.com/products/delphi

ZgodovinaUredi

Leta 1982 je Philippe Kahn ustanovil Borland (nekaj časa tudi znani kot "Inprise") z namenom razvijati rešitve na področju programerskih orodij. Zgodovinsko gledano imajo programerji potek dela, kjer pišejo, prevedejo in povežejo kodo. V tem času je za vsak ta postopek bilo potrebno svoje določeno orodje, ki je lahko stalo stotine ali celo tisoče dolarjev. Zaradi tega je Borland razvilo integrirani komplet orodij imenovano Turbo Pascal, ki je vseboval vse za desetino cene konkurenc, narejeno pa je bilo za programski jezik pascal.

Kasneje v letu 1995 so izdali razvojno okolje Delphi s svojim programskim jezikom. Sprva je bil namenjen razvoju aplikacij v Windows okolju. Prvotno je bil namenjen predvsem pisanju programov, ki so bili namenjeni vodenju baz podatkov, evidenc in podobnih opravil. Kmalu pa se je pojavila tudi različica namenjena razvoju programov pod Linux okoljem znana pod imenom Kylix. Z različico Delphi 8 je prišla podpora tudi za Microsoft .NET ogrodje, kar še poveča uporabnost razvojnega okolja in pripomore k hitrejšemu razvoju.

ImenovanjeUredi

Na začetku razvoja je Borland hotelo imenovati svoj izdelek AppBuilder, vendar ko je podjetje Novell prišlo ven s svojim okoljem Visual AppBuilder so morali izbrati drugo ime. Na koncu so se odločili za ime Delphi v povezavi s takratno najbolj znano podatkovno zbirko Oracle. Oraklji so bili grški preroški veliki svečeniki, kjer se je najbolj znani nahajal v kraju Delfi. Tako so izhajali s pregovora "če želiš govoriti z orakljem pojdi v Delfi", ker je izdelek imel dobro podporo podatkovnih baz. V času izdaje so ga tudi razglasili kot rablja platforme VB, ki je bila takrat zelo popularna izbira.[3]

RazličiceUredi

Omembe vredne različice Delphija so:

  • Delphi 1: Prva različica izdana leta 1995 za 16-bitno Windows okolje.
  • Delphi 2: Naslednik izdani naslednje leto 1996 s podporo za 32-bitno Windows okolje.
  • Kylix: Različica Delphija izdana leta 2001, ki je podpiralo Linux sisteme.
  • Delphi 6: Izdaja izdana leta 2001, ki je podpiralo SOAP spletne storitve.
  • Delphi 7: Popularna izdaja izdana leta 2002 s podporo spletnih aplikacij.
  • Delphi 8: Izšla leta 2003, ki je obstajala samo v obliki ogrodja DotNET.
  • Delphi 9: Izdan leta 2005 je podpiralo oboje razvoj za Win32 API-ja in ogrodje DotNET.
  • Delphi 10: Najnovejša različica Delphija.

Razvojno okoljeUredi

Glavni razvojni vodja pri izdelavi razvojnega okolja Delphi je bil vse do leta 1996 Anders Hejlsberg, ki je sodeloval že pri glavnem razvoju Turbo Pascala. Leta 1996 je odšel k Microsoftu kjer je razvijal programski jezik C# in sodeloval pri razvoju DotNET ogrodja.

Programski paket Delphi je na voljo pod štirimi različicami:

  • Community
  • Professional
  • Enterprise
  • Architect

Visual Component LibraryUredi

Knjižnica Visual Component je ena izmed glavnih delov razvojnega okolja Delphi. Z njo imamo možnost povleciti in spustiti veliko različico komponent na svojo formo in takoj potem videti naš končni izgled. Navdih je dobilo od VB-ja, vendar je implementirano na popolno objektno orientirani način.

Programski JezikUredi

Prednost Delphi-ja pred drugimi jeziki je v tem, da ima veliko podporo bazam, prijazen razvoj komponent, veliko že napisanih komponent in podporo VCL/CLX (Visual Component Library).

ZnačilnostiUredi

Jezik je v veliki meri podoben pascalu s tem, da je objektno orientiran kar pomeni, da uporabljamo pri programiranju razne objekte (tako vizualne kot nevizualne). Vizualni objekti so npr. gumbi, nevizualni pa so npr. niti. V programskem jeziku objekte kličemo po imenu in s tem dostopamo do njegovih lastnosti oziroma funkcij.

Ostale značilnosti Delphija so enake kot pri pascalu:

  • Konec stavka je označen s podpičjem ;.
  • Stavki so združeni skupaj s besedami begin in end.
  • Ne razlikuje med velikimi in malimi črkami (tako je npr. Medved in medVED ista spremenljivka)

ZgledUredi

Spodaj imamo konzolni program, ki v konzolo napiše "Pozdravljen, svet!":

program PrviProgram;

{$APPTYPE CONSOLE}
{$R *.res}

uses
  System.SysUtils
  
begin
  WriteLn('Pozdravljen, svet!');
  ReadLn;
end.

Tu imamo primer procedure, kjer priredimo neko lastnost objektu:

procedure PrirediDolzino();
var
  dolzina : integer;  // deklaracija lokalne spremenljivke
begin
  dolzina := 30;
  gumb.width := dolzina;
end;

Tu spodaj pa primer lastnega razreda:

unit RazredMedved;  // imenovanje te datoteke

interface  // del, kjer določimo razred

type TMedved = class  // deklaracija razreda
   private  // zasebni člani razreda
     ime : string;
     starost : integer;
     teza : real;
   public  // javni člani razreda
     procedure NastaviIme(novoIme : string);
     function PridobiIme : string;
end;

implementation  // del, kjer določimo procedure in funkcije

procedure TMedved.NastaviIme(novoIme : string);
begin
  ime := novoIme;
end;

function TMedved.PridobiIme : string;
begin
  result := ime;  // rezervirana spremenljivka result vsebuje vrednost, ki jo funkcija vrne
end;

end.  // oznaka konec datoteke

Zunanje povezaveUredi

  1. "Announcing the Availability of RAD Studio 10.4.2 Sydney Release 2". 24. februar 2021.
  2. "Installation Notes - Operating System Requirements". Pridobljeno dne 2020-09-05.
  3. "History of Delphi". Zarko Gajic. (angleščina) ThoughtCo. 17. 3. 2017. Pridobljeno dne 27. 3. 2021.