Deliberativna demokracija
Deliberativna demokracija, po zaslugi Johna Dryzeka imenovana tudi diskurzivna demokracija, v slovenščini tudi posvetovalna demokracija je tip neposredne demokracije, v katerem politične odločitve oblikuje in sprejema ljudstvo, skozi proces deliberacije ali razprave, ki poteka v javni sferi. V nasprotju s tradicionalnimi modeli demokracije, v katerih je fokus demokratičnega procesa usmerjen v glasovalne mehanizme, kot so volitve, referendum, plebiscit ali nenazadnje glasovanje v parlamentu, v modelu deliberativne demokracije osrednje mesto zaseda deliberacija in komunikacijski mehanizmi. Osrednji namen razvoja modela deliberativne demokracije, je v odpravljanju pomanjkljivosti, ki jih vsebujejo modeli predstavniške demokracije in sami glasovalni mehanizmi, kot so izkrivljanje ali celo neposredno zanemarjanje volje ljudstva, problematika preglasovanja, itd.
Izvor pojma in pomembni avtorji uredi
Termin deliberativna demokracija je prvi uporabil Joseph M. Bessette, v delu »Deliberative Democracy: The Majority Principle in Republican Government«, ki je bilo prvič objavljeno leta 1980.[1] Idejo je kasneje zagovarjal in nadalje razvijal v delu »The Mild Voice of Reason« (1994). Kasneje so k razvoju modela deliberativne demokracije bistveno prispevali še: Jon Elster, Jürgen Habermas, David Held, Joshua Cohen, John Rawls, Amy Gutmann, John Dryzek, James Fishkin, Dennis Thompson in Seyla Benhabib, v Sloveniji pa so svoj prispevek dodali: Andrej A. Lukšič, Andrej Pinter, Simon Delakorda, Nenad Miščević, Irena Sovdat in Anže Šinkovec.
Sklici uredi
- ↑ Held, David (2006). Models of democracy (3. izd.). Stanford, Calif.: Stanford University Press. str. 246. ISBN 0-8047-5472-1. OCLC 71831913.
Zunanje povezave uredi
- E-participacija
- E-demokracija
- Center for Deliberative Democracy Univerze v Stanfordu
- Deliberative Democracy Consortium — Gibanje za promocijo
deliberativne demokracije v ZDA in na mednarodni ravni.
- Alternative Demokratie — Deliberativna demokracija v Nemčiji.