Odpre glavni meni

Debian (izgovorjava [débian] ali po izvirniku [débien], /ˈdɛbiən/) je operacijski sistem, sestavljen iz programskih paketov kot prosto programje, izdanih z licenco GPL in ostalimi prostimi licencami. Primarna oblika Debian GNU/Linuxa, ki uporablja Linuxovo jedro in GNU operacijske pripomočke, je priljubljena in vplivna distribucija Linux. Distribucija se vrši preko strežnikov, ki vsebujejo na tisoče programskih paketov, kateri so pripravljeni na uporabo in namestitev. Debian je znan po doslednem upoštevanju načel filozofije UNIXa in prostega programja, ter skupnemu razvijanju programske opreme in njegovemu preskušanju. Lahko se uporablja tako na delovnih postajah kot na strežnikih in je zaradi svoje varnosti in stabilnosti mnogokrat uporabljan kot izhodišče za veliko drugih distribucij.

Debian GNU/Linux
Debian-OpenLogo.svg
Debian
Debian GNU/Linux 8.1 »Jessie« z namizjem GNOME 3
RazvijalecProjekt Debian
Družina OSpodobni Unix (GNU/Linux)
Stanjestabilno / aktivno
Izvorna kodaFOSS
Prva izdaja1993-09-15
Zadnja izdaja10 (Buster) / 2019-07-06
Razpoložljivi jezikimnogojezičen:
angleščina
slovenščina
+ 73 jezikov
Metoda posodobitveAPT (na voljo več vmesnikov)
Upravljalnik paketadpkg
Podprte platformei386, x86-64, ARM, IA-32, IA-64, MIPS, PowerPC, S390, SPARC, z/
Vrsta jedramonolitično:
* Linux,
* kFreeBSD (opuščeno)
mikro:
* Hurd (v razvoju)
UserlandGNU
Privzeti uporabniški vmesnikGNOME, KDE, Xfce ali LXDE
Licencaprosto programje (večinoma GPL), v neprivzetih primerih tudi lastniško programje
Spletno mestowww.debian.org

ZgodovinaUredi

Distribucija Debian je bila prvič objavljena 16. avgusta 1993. Napisal jo je takrat še kot študent Ian Murdock. Ime Debian izvira iz kombinacije imena njegove žene Debre Lynn in njegovega imena Ian. Murdock je bil vodja projekta Debian od avgusta 1993 do marca 1996. Od aprila 2010 do aprila 2013 je bil vodja projekta Stefano Zacchiroli, za njim od 17. aprila 2013 do aprila 2015 Lucas Nussbaum, trenutni vodja pa je Neil McGovern.

Indeks izdajUredi

  • stabilna distribucija z imenom »Stretch« različica 9.0, izdana 17. junija 2017 po več kot dveh letih priprav.
  • preskusna distribucija z imenom »Buster«, ki vsebuje novejše programe in bo prešla v fazo stabilnega sistema, ko bo pripravljena.
  • nestabilna distribucija z imenom »Sid«, kjer se programska oprema še razvija in ne bo nikoli uradno izdana (nestabilna distribucija ima vedno enako ime).

Starejše izdajeUredi

 
Debian 5.0 »Lenny« z namizjem GNOME.

Debian je izdal enajst velikih stabilnih izdaj:[1]

legenda
stara izdaja; nepodprta
stara izdaja; še vedno podprta
trenutna izdaja
pregledna izdaja
prihodnja izdaja

TBA je angleška kratica in pomeni bo najavljeno.

različica kodno ime izdano platforme paketi polna podpora opombe
1.1 buzz 1996-06-17 1 474 1996-09 dpkg, tranzicija ELF, Linux 2.0
1.2 rex 1996-12-12 1 848 1996 -
1.3 bo 1997-06-05 1 974 1998-05-14 -
2.0 hamm 1998-07-24 2 ≈ 1.500 1999-02-15 Tranzicija glibc, nova platforma: m68k
2.1 slink 1999-03-09 4 ≈ 2.250 2000-09-30 APT, novi platformi: alpha, sparc
2.2 potato 2000-08-15 6 ≈ 3.900 2003-06-30 Novi platformi: arm, powerpc
3.0 woody 2002-07-19 11 ≈ 8.500 2006-06-30 Nove platforme: hppa, ia64, mips, mipsel, s390
3.1 sarge 2005-06-06 11 ≈ 15.400 2008-03-31 Modularna inštalacija, poluradna podpora amd64
4.0 etch 2007-04-08 11 ≈ 18.000 2010-02-15 Grafična inštalacija, tranzicija udev, modularna tranzicija X.Org, nova platforma: amd64, opuščena platforma: m68k. Zadnja posodobitev 4.0r9 izdana 2010-05-22.
5.0 lenny 2009-02-14 11+1 ≈ 23.000 2012-02-06 Nova platforma/binarna ABI: armel. 32-bitna hardverska podpora SPARC opuščena. Polna podpora Eee PC. Zadnja posodobitev 5.0.10 izdana 2012-03-10.[2]
6.0 squeeze 2011-02-06 9+2 ≈ 29.000 2014-05-31 Nove platforme/jedra: kfreebsd-i386, kfreebsd-amd64, opuščene platforme: alpha, arm.[3] eglibc v skladu z glibc.[4] Odstranitev starih knjižnic, kot npr. GTK 1. Privzeto Linuxovo jedro oćiščeno neprostega firmwarea.
7 wheezy 2013-05-04 11+2 ≈ 37.000 2016-02 Novi platformi: armhf, s390x Odstranitev starih knjižnic, kot npr. Qt3. Predstavitev podpore več platformam.
8 jessie 2015-04-25 10 ≈ 43.000 2018-05 systemd kot privzeti inicializacijski sistem
9 stretch 17. junij 2017 10 ≈ 52.000 2022-06  
10 buster 6. julij 2019 TBA ≈ 59.000 2024-07  nftables namesto iptables. Wayland namesto Xorg. AppArmor.
11 bullseye TBA TBA TBA TBA
12 bookworm TBA TBA TBA TBA

Kodirna imena za izdajo Debiana, so imena likov iz animiranega filma Toy story. Ime različice 5.0 je posvečeno Thiemu Seuferju, zelo dejavnemu sodelavcu Debiana, predvsem zaradi prenosa na arhitekturo MIPS, ki je tragično umrl v avtomobilski nesreči 26. decembra 2008.[5]

PaketiUredi

Distribucija Debian se od ostalih razlikuje tudi po tem, da ima raznoliko strukturo nalaganja programske opreme. Vsi paketi, ki so vključeni v uradno Debianovo izdajo so prosto programje. To zagotavlja prosto uporabo in dobavo paketov in njihovo kompletno izvorno kodo. Distribucija Debian je, kar je vkjučeno v glavnino »main« sekcijo Debianovega arhiva.

Debian ponuja tudi ostale sekcije paketov, ki ne morejo biti vključeni v glavnino »main« distribucije, zaradi omejenih licenc ali pravnih zadev. Te vsebujejo:

  • Prispevek »Contrib« - Paketi v tem sklopu so izdani s prosto licenco imetnika, vendar so odvisni od ostale programske opreme, ki ni prosta.
  • Ne-prosta »Non-Free« - Paketi v tem sklopu so izdani z licenco, ki omejuje uporabo ali distribucijo programske opreme.
  • Zunaj ZDA glavnina »NON-US/Main« - Paketi v tem sklopu so prosto programje, vendar ne smejo biti preneseni izven meja ZDA.
  • Zunaj ZDA Ne-prosta »NON-US/Non-Free« - Paketi v tem sklopu so izdani z licenco, ki omejuje uporabo ali distribucijo programske opreme. Ne smejo biti preneseni zunaj meja ZDA, ker vsebujejo kriptografsko zaščiteno programsko opremo in ne smejo biti shranjeni v ZDA, zaradi patentne politike .

PlatformeUredi

 
Debian 4.0 »Etch« z namizjem KDE.
 
Delovna postaja HP 9000 C110 na osnovi arhitekture PA-RISC kjer se nalaga Debian GNU/Linux 5.0 »Lenny«

Debian GNU/Linux teče na devetih platformah:

Debian 6.0 »Squeeze« je uvedel še dve novi platformi :

Splošne značilnostiUredi

Brez grafičnih vmesnikov osnovni OS različice 5.0 na trdem disku zavzame prostor približno 2,5 GB prostora, grafični vmesniki pa se razširijo na dodatnih 3 GB.

Distribucije, ki temeljijo na DebianuUredi

Glej tudiUredi

SkliciUredi

  1. "A Brief History of Debian: Debian Releases" (angleščina). Debian. Pridobljeno dne 2008-10-31. 
  2. "Debian -- News -- Debian GNU/Linux 5.0 updated" (angleščina). Debian. Pridobljeno dne 2010-01-31. 
  3. Barth, Andreas. "Release architectures" (angleščina). Pridobljeno dne 2009-10-01. 
  4. "Aurelien's weblog: Debian is switching to EGLIBC" (angleščina). Aurélien Jarno. Pridobljeno dne 2009-05-21. 
  5. "Debian mourns the loss of Thiemo Seufer" (angleščina). 2008-12-19. Pridobljeno dne 2009-04-08. 

Zunanje povezaveUredi