Džungelska deva
Ta članek je za krajši čas rezerviran, saj ga namerava eden izmed sodelavcev v večji meri preurediti. Prosimo vas, da strani v tem času ne spreminjate, saj bi lahko prišlo do navzkrižja urejanj. Če je iz zgodovine strani razvidno, da je zadnjih nekaj dni ni spreminjal nihče, lahko to predlogo odstranite. |
Džungelska deva (znanstveno ime Heteropteryx dilatata) je vrsta posnemalcev iz družine Heteropterygidae, razširjena po tropskih gozdovih Malajskega otočja v Jugovzhodni Aziji. Uvrščamo jo v samostojen rod Heteropteryx. Znana je kot ena največjih danes živečih žuželk, zaradi česar je priljubljena v teraristiki.
| Džungelska deva | ||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 samec (zgoraj) in samica (spodaj) v ujetništvu
| ||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||
| ||||||||||||||
| Heteropteryx dilatata (Parkinson 1798) |
Opis
urediSamice so mnogo večje in težje od samcev; dosežejo 14–17 cm v dolžino[1] in v obdobju parjenja, ko so polne jajčec, tudi do 65 g teže, s čimer so najtežji posnemalci, pa tudi ene najtežjih danes živečih žuželk nasploh.[2] So limetasto zelene barve, pojavljajo pa se tudi rumeno in zelo redke rdečkastorjavo obarvane samice. Krila so skrajšana in ne omogočajo leta, drugi, bolj membranast par, je živo rožnate barve. Glava, trup in noge so porasle z ostrimi trni, predvsem po robovih. Trebušna (subgenitalna) plošča osmega člena zadka je preobražena v sekundarno leglico, ki obdaja pravo leglico, struktura je namenjena odlaganju jajčec v prst.[3]
Samci so vitkejši, rjave barve s svetlejšimi lisami in merijo le 9–13 cm v dolžino. Normalno razvita membranasta zadnja krila pokrivajo ves zadek, so rdečkaste barve z rjavim mrežastim vzorcem. Sprednja krila so usnjata, ožja in malo krajša od zadnjih. Imajo značilen svetel sprednji rob, zato tvorijo vzdolžno belo progo čez ves zadek, ko ima samec zložena krila.[4]
Sklici
uredi- ↑ Davies, A.; Siwanowicz, I. (2007). Super-Size Bugs. Sterling Publishing Company Incorporated. str. 4. ISBN 9781402753404. Pridobljeno 27. avgusta 2015.
- ↑ Hennemann, Frank H.; Conle, Oskar V.; Kneubühler, Bruno; Valero, P. »Curiosities«. Phasmatodea.com. Pridobljeno 25. julija 2024.
- ↑ Fritzsche, Ingo (2007). Stabschrecken - Carausius, Sipyloidea & Co. Münster: Natur und Tier Verlag. ISBN 978-3-937285-84-9.
- ↑ Seiler, C.; Bradler, Sven; Koch, R. (2000). Phasmiden - Pflege und Zucht von Gespenstschrecken, Stabschrecken und Wandelnden Blättern im Terrarium. Ruhmannsfelden: bede. str. 15, 83–85. ISBN 3-933646-89-8.