Cerkev svetega Petra, Lübeck

cerkev v Nemčiji

Cerkev svetega Petra v Lübecku je cerkev, ki se je prvič omenjala leta 1170. Skozi stoletja je bila večkrat razširjena, dokler ni bila končana v 15. stoletju. Med drugo svetovno vojno je utrpela resno škodo in je bila v celoti obnovljena leta 1987. Ker opreme ni bilo mogoče obnoviti, v cerkvi potekajo samo posebne cerkvene službe. Uporablja se predvsem za kulturne in verske dogodke ter umetniške razstave.

Cerkev svetega Petra v Lübecku
Petrikirche
Cerkev svetega Petra v Lübecku se nahaja v Nemčija
Cerkev svetega Petra v Lübecku
Cerkev svetega Petra v Lübecku
Geografski položaj v Nemčiji
53°51′56.9″N 10°40′59.9″E / 53.865806°N 10.683306°E / 53.865806; 10.683306Koordinati: 53°51′56.9″N 10°40′59.9″E / 53.865806°N 10.683306°E / 53.865806; 10.683306
KrajLübeck
DržavaNemčija
Verska skupnostluteranska
Prejšnja verska s.rimskokatoliška
Spletna stranDomača spletna stran
Zgodovina
Statuscerkev za vsakogar
Arhitektura
Funkcionalno stanjeaktivna
Kulturna dediščinadel Unescove svetovne dediščine
Vrsta arhitekturebazilika
Slogopečna gotika
Začetek gradnjeokoli 1170
Konec gradnje15. stoletje
Lastnosti
Št. zvonikov1
Višina zvonika108 m
Zvonik Petrove cerkve za Obertrave (Foto: december 1998)
Sveti Peter leta 1958 še brez strehe na zvoniku
Pogled v severno stransko ladjo, 2014
Zvon iz Gdanska ulit 1647, delo Gerdta Benningka

Učinek preprostega prostora petladijske dvoranske cerkve zelo dobro pripada posebni arhitekturi. Moderna umetnost, kot je na primer oltarni križ avstrijskega umetnika Arnulfa Rainerja in iluminiran neonski križ Hanna Jägerja, povabi obiskovalce k razmišljanju.

Zgodovina uredi

Že leta 1170 je bila cerkev prvič omenjena skupaj z Marijino cerkvijo. Med letoma 1227 in 1250 je bila zgrajena poznoromanska, triladijska cerkev s štirimi obočnimi polami in tremi apsidami. Bila je dolga 29,80 m + 3 m in široka 21 m. Okoli leta 1290 je bil zgrajen triladijski, gotski dvoranski kor. Sveti Peter je bila cesarska cerkev v Lübecku (Turris in ede s. Petri corona deaurata cum armis cesaris et urbis insignata est, (1492)). Hkrati je bila cerkev tudi tržna cerkev v Lübecku. V 15. stoletju so jo razširili na današnji videz: gotska petladijska dvoranskaa cerkev iz opeke s petimi obočnimi polami. To je naredilo cerkev svetega Petra eno redkih obstoječih petladijskih cerkva. Na vzhodu so tri apside, na zahodu pa stolp na široki podstrukturi. Reformacija je prišla v Lübeck 1529/30 [1] in cerkev svetega Petra je postala protestantka [2]. Med letalskim napadom na Lübeck na v noči na Cvetno nedeljo 1942 je cerkev svetega Petra popolnoma zgorela. Streha, stolp in bogata notranjost so bili uničeni. Tudi orgelski prospekt, ki ga je ustvaril draguljar Tönnies Evers mlajši ali pomembna medeninasta nagrobna plošča mestnega svetnika Johanna Klingenberga. Baročni krstilnik cerkve je podaril mestni svetnik Johann Philipp Lefèvre.

Ponovna izgradnja po letu 1945 uredi

Začasno pokrita cerkev je služila kot delavnica in kasneje lapidarij, v katerem so bili shranjeni rešeni kiparski izdelki iz vseh v vojni porušenih cerkva Lübecka. Šele leta 1987 je bila cerkev navznoter popolnoma obnovljena. Rekonstrukcija notranjosti je opuščena, tako da danes na obiskovalca vplivajo moč čiste strukture in relativno prazna oblika postavitve. To se prilega novemu razpelu v kornem delu, delo po dimenzijah manjšega zmagoslavnega križa (214 × 123 cm) Arnulfa Rainerja 1980/83 iz surovih desk, ki so opremljene s korpusom iz nabožne trgovine. Razpelo je prekrito z debelimi sloji barve. V cerkvi je bilo 48 srednjeveških nagrobnikov, od katerih večji del ni več ali jih ni več mogoče zaznati.

Orgle uredi

Cerkev svetega Petra je leta 1992 dobila nove orgle, ki so jih financirali z donacijami. Instrument je v severni ladji. Gradil jih je gradbenik Hinrich Otto Paschen (Kiel) in ima 19 registrov na dveh manualih in pedale. Pogon je mehanski. [3]

Nova uporaba uredi

Sveti Peter zdaj služi kot cerkev za celo mesto brez župnije. Pod vodstvom pastorjev Güntera Hariga (1988-2005) in Berndja Schwarzeja (od leta 1998) je bil za cerkev razvit koncept uporabe, ki je postal stilski oblikovalec za mestno cerkveno delo na nemško govorečem območju. Po vpogledu v naraščajočo sekularizacijo v mestih koncept temelji na novem odnosu med cerkvijo in kulturo, religijo in znanostjo. Za vsestranski program dogodkov je odgovoren upravni odbor, sestavljen iz javnih osebnosti. Poleg branja, predavanj, odrskih del, sejmov in koncertov redno potekajo teološki in liturgični poskusi. Od leta 2000 je bila enkrat mesečno večerni performans "Petrivisionen". Govorna serija solo verbo kritično obravnava verska vprašanja. Na Veliki četrtek 2017 je pod naslovom "Večerja pripravljena" potekala umetniško zasnovana zakramentna služba. [4]

Cerkev brez župnije je cerkev svetega Petra zanimiva s pravnega vidika, "službe in dela" evangeličanske luteranske cerkve Luebeck-Lauenburg [5]. Kot umetniški kustosi so delali Roswitha Siewert, Thomas Baltrock, Björn Engholm, Bernd Schwarze in Valentin Rothmaler. Januarja 2016 je svetovalni odbor sklenil sporazum o sodelovanju z Lübecker Kunstverein Overbeck-Gesellschaft.

Cerkev je od 29. septembra 2004 uradno »univerzitetna cerkev« univerze v Lübecku. Logotip je oblikoval Martin Botsch. Od leta 2006 sodelujeta tudi Fachhochschule Lübeck in Univerza za glasbo.

Zvonik uredi

Stolp je visok 108 metrov, nanj se lahko vzpne od leta 1908. Z dvigalom je mogoče doseči razgledno ploščad na višini 50 m. Od tod lahko uživate v panoramskem razgledu na celotno staro mesto Lübeck in okoliško podeželje do zaliva Lübeck.

Drugo uredi

Dva zvonova, ki stojita na glavnem vhodu, sta prvotno pripadala cerkvi v Gdansku in bila v drugi svetovni vojni namenjena uničenju na hamburškem pokopališču zvon. Ta zvonova sta ušla taljenju. Po letu 1945 sta bila prepeljana v Lübeck, kjer je našlo nov dom veliko predmetov iz Gdanska. Potekajo razprave o vračanju, vendar neuspešno.

Sklici uredi

  1. »Deutsche Biographie - Kock, Reimar«. deutsche-biographie.de. Pridobljeno 9. maja 2016.
  2. »Ev. Kirchbautag und Institut für Kirchbau: St. Petri Kirche Lübeck«. kirchbautag.de. Institut für Kirchenbau und kirchliche Kunst der Gegenwart an der Philipps-Universität Marburg. Pridobljeno 9. maja 2016. Arhivirano 2016-03-28 na Wayback Machine. »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. marca 2016. Pridobljeno 15. decembra 2018.
  3. Nähere Informationen zur Orgel der Petrikirche Arhivirano 2015-04-02 na Wayback Machine.
  4. StPetriLuebeck (3. maj 2017). »SUPPER'S READY - Ein Abend über das Abendmahl«. Pridobljeno 23. marca 2018.
  5. »Evangelisch-lutherischer Kirchenkreis Lübeck-Lauenburg«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. novembra 2018. Pridobljeno 15. decembra 2018.

Literatura uredi

  • Rainer Andresen: Lübeck, Geschichte-Kirchen-Befestigungen. Band I, S. 44 ff.
  • Rainer Andresen: Lübeck, Die Baugeschichte der St. Petri-Kirche. Band 6, 1984.
  • Gustav Schaumann, Friedrich Bruns (Bearbeiter): Die Bau- und Kunstdenkmäler der Freien und Hansestadt Lübeck. Hrsg. von der Baudeputation. Band 2, Teil 1: St. Petri. Nöhring, Lübeck 1906 (Digitalisat im Internet Archive)
  • Wolfgang Teuchert: Die Baugeschichte der Petrikirche zu Lübeck. In: Der Wagen. 1954, S. 24–29.
  • Friedrich Zimmermann: Die Petrikirche zu Lübeck (= Große Baudenkmäler. Heft 389). 2. Auflage, München/Berlin 1998.
  • Klaus Krüger: Corpus der mittelalterlichen Grabdenkmäler in Lübeck, Schleswig, Holstein und Lauenburg (1100–1600). (= Kieler historische Studien. Bd. 40). Thorbecke, Stuttgart 1999, ISBN 3-7995-5940-X. (zugl.: Univ., Diss., Kiel 1993)
  • Roswitha Siewert: Raumdialoge. Gegenwartskunst und Kirchenarchitektur. Wieland, Lübeck 1993, ISBN 3878900708.
  • Friedrich Techen: Die Grabsteine der lübeckischen Kirchen. Rahtgens, Lübeck 1898, S. 98–108 (Digitalisat)
  • Günter Harig: St. Petri zu Lübeck: Realität und Idee einer Stadtkirche. epd-Dokumentation, Frankfurt am Main 1994.
  • Bernd Schwarze: Die Petrivisionen. Ein Gottesdienst, der nicht Gottesdienst heißt und vielleicht auch keiner ist. In: Nils Petersen (Hrsg.): Stadtliturgien – Visionen, Träume, Nachklänge. Kirche in der Stadt. Band 24, eb-Verlag Berlin 2016, S. 13–19.

Zunanje povezave uredi