Cerkev sv. Lovrenca, Sveti Lovrenc
Cerkev sv. Lovrenca je cerkev v Svetem Lovrencu (naselju v Občini Prebold), posvečena svetemu Lovrencu. Spada v upravo župnije sveti Pavel, Prebold in jo vodi vsakokratni duhovnik.
Cerkev sv. Lovrenca | |
---|---|
46°14′10″N 15°6′32″E / 46.23611°N 15.10889°E | |
Država | Slovenija |
Verska skupnost | Rimskokatoliška |
Patrocinij | Sveti Lovrenc |
Zgodovina | |
Status | podružnična cerkev |
Zgrajena | 1247 (prva omemba) |
Arhitektura | |
Funkcionalno stanje | aktivna |
Lastnosti | |
Dolžina ladje | 14 m |
Širina ladje | 8 m |
Uprava | |
Župnija | sv. Pavel - Prebold |
Škofija | Celje |
Metropolija | Maribor |
Cerkev sv. Lovrenca | |
Lega | Sveti Lovrenc Občina Prebold |
RKD št. | 3220 (opis enote)[1] |
Razglasitev NSLP | 7. januar 1999 |
Nastanek
urediZgrajena je bila v času romanike in je posvečena svetemu Lovrencu. Velikost ladje je 14×8 metrov in je vse do današnjih dni ostala enaka. Prezbiterij so ji prizidali v 16 stoletju. Leta 1631 je cerkev imela štiri oltarje in sicer: glavni-svetega Lovrenca, stranski: oltar svetega Mihaela, brezmadežne Matere božje in oltar svetega Sebastijana. Oltar je bil tudi pri vhodu v cerkev, zaradi njegovega slabega stanja pa so ga umaknili.
Grobovi
urediV cerkveni grobnici sta pokopana D. Mihael Moffrin, ki je bil graščak iz Šešč ter D. Joannes Gratler, ki je bil plemič v Svetem Lovrencu.
Posebnosti
urediLeta 1971 so po odstranitvi ometa na zunanji strani zidu, na spodnjih plasteh odkrili poslikave. Notranjost in zunanjost so fotografirali. Na južni strani je v sredini na slikah dobro vidno poznogotsko okno iz 16 stoletja; drugo zazidano okno (kamenje in opeka) je vrjetno na vzhodni strani prezbiterija. N severozahodnem vogalu je vidna rimska kamnita plošča z reliefom, ki je velika 120x50 centimetrov. Obe okni sta sedaj skriti pod ometom. Sedaj je vidna le še rimska kamnita glava na jugozahodnem delu v velikosti 30x30 centimetrov. Takratno ugotovljeno stanje hrani zavod za naravno in kulturno dediščino Slovenije.
Zgodovinski predmeti
urediCerkev hrani naslednjo zapuščino:
- v zakristiji hranijo dva misala (mašni knjigi) iz let 1702 in 1705
- relikvarij iz druge polovice 18. stoletja
- nauček-luč z zvončkom za sprevod in obhajilo umirajočih
- v zvoniku je križ za bandero, verjetno iz 18. stoletja
- na podstrešju je pogrebni križ, star najmanj 200 let
Sklici in opombe
uredi- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 3220«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.