Cerkev Marijinega obiskanja, Ljubljana
Cerkev Marijinega obiskanja stoji na Cankarjevem vrhu ljubljanskega hriba Rožnik. Z južne strani Ljubljane in z Ljubljanskega barja je vidna že od daleč, zaradi svoje lege, fasade v rdeči barvi, pa tudi zaradi dobre osvetljenosti v nočnih urah. Je podružnična cerkev župnije Ljubljana - Marijino oznanjenje.
| Cerkev Marijinega obiskanja | |
|---|---|
 Cerkev Marijinega obiskanja na Cankarjevem vrhu | |
  Cerkev Marijinega obiskanja Lega v Ljubljani | |
| 46°3′19″N 14°28′38″E / 46.05528°N 14.47722°EKoordinati: 46°3′19″N 14°28′38″E / 46.05528°N 14.47722°E | |
| Kraj | Cankarjev vrh, Ljubljana |
| Država | Slovenija |
| Verska skupnost | Rimskokatoliška |
| Zgodovina | |
| Status | podružnična cerkev |
| Arhitektura | |
| Funkcionalno stanje | aktivno (poleti: od maja do oktobra, ostalo: polnočnica, Štefanovo, postni križev pot) |
| Konec gradnje | 18. stoletje |
| Uprava | |
| Župnija | Ljubljana - Marijino oznanjenje |
| Dekanija | Ljubljana |
| Nadškofija | Ljubljana |
Cerkev sv. Antona Padovanskega na Viču | |
| Lega | Mestna občina Ljubljana |
| RKD št. | 1979 (opis enote)[1] |
Cerkev na tem griču je bila verjetno postavljena že v 16. stoletju, današnja baročna stavba pa je njena zamenjava v 18. stoletju (arhitekt Candido Zulliani). Oprema je iz 19. stoletja. Nedaleč od cerkve je znamenita gostilna, v kateri je živel Ivan Cankar.
Sv. maše so vsako nedeljo od maja do oktobra ob 10.30. V maju je ob nedeljah tudi šmarnična pobožnost ob 16. uri. Prav tako je na sv. večer polnočnica, in na Štefanovo, 26.12 sv. maša s tradicionalnim blagoslovom konj. Drugače je cerkev čez zimo zaprta.
Sklici in opombe uredi
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1979«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
