Carlo Andrea Pozzo di Borgo

Grof Carlo Andrea Pozzo di Borgo (rusko Карл Осипович Поццо ди Борго), ruski general in diplomat korziškega rodu, * 1764, † 1842.

Carlo Andrea Pozzo di Borgo
Rojstvo8. marec 1764({{padleft:1764|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:8|2|0}})[1][2][…]
Alata
Smrt15. februar 1842({{padleft:1842|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:15|2|0}})[1][2][…] (77 let)
Pariz[2]
PripadnostRuski imperij Ruski imperij
Rod/službaPehota
Aktivna leta1805-1839
ČinGeneral pehote
Generaladjutant
Oboroženi konfliktiNapoleonove vojne:
* Invazija na Rusijo
PriznanjaRed svete Ane
Red svetega Jurija
Red svetega Vladimirja
Red svetega Andreja
Red svetega Aleksandra Nevskega
Red črnega orla
Red rdečega orla

Bil je eden izmed pomembnejših generalov, ki so se borili med Napoleonovo invazijo na Rusijo; posledično je bil njegov portret dodan v Vojaško galerijo Zimskega dvorca.

Življenje uredi

Rodil se je v družini Giuseppeja di Borgo, korziškega plemiča, ki je bil v daljnem sorodstvu s Napoleonom. V Franciji je prejel pravno izobrazbo, nato pa je deloval v politiki in diplomaciji.

Leta 1796 je emigriral v Anglijo, nato pa se je leta 1799 pridružil italijansko-švicarski kampanji. 28. septembra 1805 je vstopil v rusko službo in sicer je bil dodeljen diplomatski službi. 28. septembra istega leta je bil kot diplomat poslan na Dunaj in v Neapelj.

Leta 1807 je bil povišan v čin polkovnika oskrbovalne službe in poslan na Dunaj s posebno zadolžitvijo. Udeležil se je mirovnih pogajanj s Turčijo leta 1807. Potem se je upokojil in naselil na Dunaju. Potem ko je Napoleon zahteval njegovo izročitev, se je preselil v London, a se je leta 1812 vrnil v Rusijo.

Za zasluge med patriotsko vojno je bil 3. septembra 1813 povišan v generalmajorja. V začetku leta 1814 je bil poslan v Anglijo s ponudbo o zavezništvu. 2. aprila istega leta je bil povišan v generaladjutanta in imenovan za ruskega veleposlanika v Franciji. 5. marca 1817 je bil povišan v generalporočnika. Udeležil se je aachenskega, dunajskega in veronskega kongresa.

22. avgusta 1826 na dan ustočičenja carja Nikolaja I. je bil povzdignjen v grofa. 21. aprila 1829 je bil povišan v generala pehote.

5. januarja 1835 je postal ruski veleposlanik v Londonu; ta položaj je zasedal do 28. decembra 1836, ko se je upokojil. Naselil se je v Franciji, kjer je tudi umrl.

Viri in opombe uredi

  1. 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  2. 2,0 2,1 2,2 Record #118793187 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  3. 3,0 3,1 podatkovna baza Sycomore

Glej tudi uredi