Wikipedija

Carinska straža (Avstrija)

Carinska straža (nemško: Zollwache) je bila avstrijska carinsko- dohodarstvena policijska služba oziroma finančna straža za pobiranje carin in dohodastvenih pristojbin in z njimi povezano odkrivanje tihotapljenja ali davčnih utaj. Obstajala je med letoma 1830 in 2004. Služba se je vse do leta 1920 imenovala finančna straža (nemško: Finanzwache, češko: finanční stráž, italijansko: guarda di finanza). Od leta 1830 do leta 1918 je finančna straža delovala tudi na območju Slovenskih dežel.

Carinska straža (Avstrija)
Druga imenaFinančna straža (do 1920)
Državni okvirRepublika Avstrija;
Avstro-Ogrska
Datum nastanka1830
Datum ukinitve2004
Status organaorgan v sestavi Ministrstva za finance Republike Avstrije
SedežDunaj
Temeljne nalogecarinski nadzor in davčni nadzor
Naslednik organaFinančna kontrola (SHS/Jugoslavija) 1921 (na področju Kraljevine SHS)

Predhodniki finančne straže uredi

Z nastopom novega veka in povečevanjem trgovanja so se tudi v Habsburški monarhiji pojavile prve službe, ki so bile sorodne sodobnim finančnim stražam. Carinsko-mitninski konjeniki ali iblajtarji so se pojavili že sredi 16. stoletja in so varovali državne meje pred Turki in Tatari, s kurjenjem kresov so skrbeli za opozarjanje pred Turki, obenem pa lovili tihotapce.[1] Iblajtarji še niso bili pravi finančni stražniki, ampak neizobraženi stražniki.[2]

Portaši so bili oborožena carinsko-mitninsko-varnostna služba, ki se je pojavila ob koncu 17. stoletja na zunanjih ogrskih mejah in na meji s Poljsko.[3] Sredi 18. stoletja so mejni carinsko-mitninski nadzor opravljale različne službe. Portaške enote so se razvile v velike nadzorne enote po 1900 nadzornikov ali bankalistov, ki so jim podporo nudili vojaški oddelki s 4.000 vojaki.[4] Ko je Marija Terezija uvedla tridesetinsko carino, se je za različne mejne nadzornike pojavilo tudi ime »mejna milica« (Granitz-Milice).[4] Konec 18. stoletja je zaradi nemirnih časov mejni nadzor prevzela vojska, ki je za potrebe carinsko-bankalnega uporabljala uporabljala odslužene in slabo izobražene vojne veterane, imenovane kordonisti. [3]

Prve stražniške službe uredi

Ker kordonisti niso ustrezali potrebam po učinkovitem carinskem nadzoru meje, so 10. oktobra 1930 v monarhiji uvedli mejno stražo (nemško: Grenzwache), ki predstavlja staro obliko finančne straže oziroma carinske straže.[5] Mejna straža ni bila več podrejena vojski, ampak avstrijski dvorni komori.[2] Za potrebe pobiranja dohodarstvenih pristojbin so v notranjosti leta 1835 organizirali še dohodarstveno stražo (nemško: Gefällenwache, češko: důchodková stráž),[5]ki je pri delu pomagala trošarinskim uradom.[2] Tako sta bili oblikovani dve ločeni službi finančne straže.

Čini mejne straže so bili:[6]

  • navadni lovec
  • višji lovec
  • vodja
  • komisar

C.kr.finančna straža (1843-1920) uredi

 
Financar s činom paznika ob koncu 19. stoletja

Da bi odpravili dvotirnost in podvajanje postopkov, so leta 1843 mejno stražo in dohodarstveno stražo združili v enotno c.kr. finančno stražo.[5][2] Ta služba je z nekaj manjšimi spremembami obstala do konca Avstro-Ogrske in se je ukvarjala s pobiranjem carin, dohodarstvenih pristojbin in s carinsko-policijskim nadzorom meje.[7] Finančna straža je ves čas delovala v okviru dvorne komore, ki se je leta 1848 preimenovala v finančno ministrstvo.[2] Za finančno stražo je bila značilna uniforma s temnozelenim suknjičem in sivimi hlačami z modrim odtenkom (t. i. rusko siva barva), povrhu pa so financarji lahko nosili tudi sive plašče.[8] Uniforma pomorskih financarjev je bila v modri barvi.[9] Leta 1858 je bil organiziran prvi izobraževalni tečaji za finančne stražnike.[2]

Čini finančne straže so bili:[10][11]

  • paznik
  • višji paznik
  • rešpicient
  • višji rešpicient
  • komisar I. reda
  • komisar II. reda
  • višji komisar I. reda
  • višji komisar II. reda

Avstrijska carinska straža (1920-2004) uredi

Leta 1920 je finančna straža razpadla na carinsko stražo in na davčni nadzorni organ.[12] Po priključitvi Gradiščanske Avstriji, je prišlo do madžarsko-avstrijskega oboroženega incidenta, v katerem so madžarski napadalci zajeli 25 pripadnikov carinske straže in 75 pripadnikov žandarmerije.[2] Ko je bila Avstrija leta 1938 priključena Tretjemu rajhu, so bili financarji, ki niso ustrezali arijskim rasnim kriterijem, odpuščeni.[2] Povojna carinska straža je dobila nove, sive uniforme, in je od leta 1982 poznala mobilne oddelke.[2] Že leta 1995 so nadzor nad zeleno mejo prevzeli orožniki, z vstopom Češke, Madžarske in Slovenije v Evropsko unijo pa je bila carinska straža ukinjena, njeni uslužbenci pa premeščeni na druga delovna mesta.[2]

Čini carinske straže leta 1955 so bili:[13]

  • prov. revizor in nižji revizor
  • carinski revizor
  • carinski višji revizor
  • carinski preglednik
  • carinski višji preglednik
  • carinski inšpektor
  • carinski skupinski inšpektor
  • carinski inšpicient
  • carinski višji inšpicient
  • carinski glavni inšpicient
  • carinski višji inšpektor
  • carinski deželni inšpektor
  • carinski centralni inšpektor

Leta 1957 so stare carinsko-stražniške čine nadomestili z avstrijskimi vojaškimi čini, vendar so leta 1978 obnovili tudi mnoge inšpektorske nazive (inšpektor, revirni inšpektor, okrožni inšpektor, skupinski inšpektor, oddelčni inšpektor)[2]

Opombe in sklici uredi

  1. ↑ Mühlhauser (1955): str. 31.
  2. ↑ 2,00 2,01 2,02 2,03 2,04 2,05 2,06 2,07 2,08 2,09 2,10 glej v: Hampl, F.
  3. ↑ 3,0 3,1 Salák, P. (2008): str. 2.
  4. ↑ 4,0 4,1 Mühlhauser (1955): str. 32.
  5. ↑ 5,0 5,1 5,2 Mühlhauser (1955): str. 33.
  6. ↑ Landesmuseumsverein (1984). Str. 244.
  7. ↑ Hepe, B. (2011): str.31.
  8. ↑ Hepe, B. (2011): str. 79.
  9. ↑ Seidl. E. (1998): str. 20.
  10. ↑ glej prilogo v: Mühlhauser (1955).
  11. ↑ Čelik, p. (2012). Str. 16.
  12. ↑ Mühlhauser (1955): str. 34.
  13. ↑ glej prilogo v Mühlhauser (1955).

Viri uredi

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Carinska_straža_(Avstrija)&oldid=5798001«