Cangla

Cangla jezik
Šarčop
Izgovorjava[tsʰaŋla]
Materni jezikZastava Butana Butan (140.000)
Tibet (7.000)
Zastava Indije Indija Arunačal Pradeš (11.200)
EtničnostŠarčops, Monpa, Memba, Pemako Tibetanci
Št. maternih
govorcev
170.000 (1999–2007)[1]
Narečja
Butanski Cangla (Trašigang)
Pisavanobene uradne; Tibetanska pisava v uporabi
Jezikovne kode
ISO 639-3Oba:
tsj – Cangla
kkf – Kalaktang Monpa (?)
Glottologtsha1247
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Klasifikacija jezikaUredi

Cangla se smatra, da je blizu Tibetanskim jezikom. Bradley (2002) ga je vključil med vzhodne botijske jezike.[2] Van Driem (2011), pa ga je pustil neklasificiranega med Sino-tibetanskimi, za izvedbo nadaljnih raziskav.[3] Jezik ima veliko podobnosti s tibetanskimi jeziki in je ozko povezan s klasično tibetanščino, z mnogimi starimi ostalinami, ki so se v moderni tibetanščini spremenile (Bodt (2012:188-189)).[4] osvetljuje Cangla jezik kot Botijski jezik, vendar upozarja, da je Cangla (kot vzhodni botijski jezik) je sicer povezan, vendar ne neposredno izhajajoč iz klasične tibetanščine.

Glej tudiUredi


SkliciUredi

  1. Cangla at Ethnologue (18. izd., 2015)
    Kalaktang Monpa (?) at Ethnologue (18. izd., 2015)
  2. David Bradley (2002), "Podskupina Tibetansko-burmanskih", in Beckwith & Blezer, Srednjeveški tibetansko-burmanski jeziki, BRILL, pp. 73–112
  3. George van Driem (2011), "Tibetansko-burmanska podskupina in zgodovinska slovnica", Himalayan Linguistics Journal 10(1):31–39
  4. Bodt, Timotheus A. 2012. Nova osvetlitev pojasnitev zgodovine, ljudi in jezika ter tradicij v Vzhodnem Butanu in Vzhodnem Monu. Wageningen: Monpasang Publications.

Dodatna literaturaUredi

  • Abraham, Binny, Kara Sako, Elina Kinny, Isapdaile Zeliang. 2018. Sociolinguistic Research among Selected Groups in Western Arunachal Pradesh: Highlighting Monpa. SIL Electronic Survey Reports 2018-009.
  • Egli-Roduner, S. (1987). Handbook of the "Sharchhokpa-lo/Tshangla". Thimphu: Helvetas.
  • Hoshi, Michiyo (1987). "A Sharchok Vocabulary; A Language Spoken in Eastern Bhutan: Integral Study on the Ecology, Languages and Cultures of Tibet and Himalayas". 8. Tokyo: Tokyo Research Institute for Languages and Cultures of Asia and Africa, Tokyo University of Foreign Studies (YAK). Navedi journal zahteva |journal= (pomoč)
  • Andvik, Erik (1993). "Tshangla verb inflections: a preliminary sketch". Linguistics of the Tibeto-Burman Area. 16.1: 75–136.
  • Andvik, Erik (1999). "Tshangla Grammar: A Dissertation". University of Oregon. Navedi journal zahteva |journal= (pomoč)
  • Andvik, Erik (2003). Graham Thurgood; Randy J. LaPolla (ur.). "Tshangla". The Sino-Tibetan languages. London & New York City: Routledge: 439–455.
  • Andvik, Erik (2004). Anju Saxena (ur.). ""Do" as subordinator in Tshangla". Himalayan Languages Past and Present. Trends in Linguistics, Studies and Monographs. Berlin & New York City: Mouton de Gruyter (149): 311–40.
  • Andvik, Erik (2012). Gwendolyn Hyslop; Stephen Morey; Mark Post (ur.). "Tshangla orthography". North East Indian Linguistics. New Delhi: Cambridge University Press India Pvt. Ltd. 4.
  • Grollmann, Selin. 2019. The internal diversity of the Tshangla languages: Insights from Bjokapakha. Paper presented at the ISBS Inaugural Conference, Magdalen College, University of Oxford.

Zunanje povezaveUredi