Cambrai

Cambrai (nekdanji Cambray; nizozemsko Kamerijk) je mesto in občina v severni francoski regiji Nord-Pas-de-Calais, podprefektura departmaja Nord. Ob popisu prebivalstva 2009 je mesto imelo 32.518 prebivalcev.

Cambrai
Campanile hôtel de ville Cambrai.JPG
Lega
Cambrai se nahaja v Francije
Cambrai
Cambrai se nahaja v Hauts-de-France
Cambrai
50°10′33″N 3°14′5″E / 50.17583°N 3.23472°E / 50.17583; 3.23472Koordinati: 50°10′33″N 3°14′5″E / 50.17583°N 3.23472°E / 50.17583; 3.23472
DržavaFrancija
RegijaHauts-de-France
DepartmaNord
OkrožjeCambrai
KantonCambrai-Vzhod
Cambrai-Zahod
InterkomunalitetaAglomeracijska skupnost Cambrai
Upravljanje
 • Župan (2008-2014) François-Xavier Villain
Površina
1
18,12 km2
Prebivalstvo
 (1. januar 2017)[1]
32.558
 • Gostota1.800 preb,/km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
59122 /59400
Nadmorska višina41–101 m
(povp. 60 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

GeografijaUredi

Kraj leži v severni Franciji ob reki Šeldi, 65 km južno od Lilla.

AdministracijaUredi

 
Lega okrožja v regiji

Cabrai je sedež dveh kantonov:

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih dveh vključeni še kantoni Carnières, Cateau-Cambrésis, Clary, Marcoing in Solesmes s 160.372 prebivalci.

ZgodovinaUredi

Cambrai je bil prvotno naselje belgijskega plemena Nervi, v rimskem obdobju poznan kot Camaracum. V 5. stoletju je pod vladavino Raguachariusa pripadel Frankom. Z Verdunskim mirom 843 se je za Cambrai začelo obdobje nemirov. Začeli so se vdori in plenjenje mest s strani Normanov (850, 880) in Madžarov (953). Cambraiska grofija je bila priključena k Lotarinškemu kraljestvu, v letu 925 pa je s Henrikom I. pripadla Cesarstvu. Leta 958 je Cambrai postal ena prvih komun v Evropi. V 15. stoletju je kot središče v njem delovala ena najbolj kreativnih glasbenih ustanov, v njej so rasli in se izobraževali številni skladatelji Burgundske šole.

10. decembra 1508 je bil v Cambraiju podpisan sporazum med francoskim kraljem Ludvikom XII. in habsburškim cesarjem Maksimiljanom I., h kateremu sta pristopila še aragonski kralj Ferdinand II. in papež Julij II.; s tem je bila ustanovljena cambraiska zveza, prvotno uperjena proti osmanski državi, dejansko pa proti Beneški republiki.

S podpisom cambraiskega miru 5. avgusta 1529 med Francem I. in Karlom V. se je končala vojna Cognaške zveze med Francijo in Cesarstvom.

Leta 1677 je Cambrai anektirala Francija. Med revolucijo je bila uničena prvotna katedrala, sedanja Notre-Damska katedrala pa je bila zgrajena v 19. stoletju.

Med prvo svetovno vojno se je v bližini odvijala bitka (20. november - 3. december 1917), znana kot bitka, v kateri so bili prvikrat uspešno uporabljeni tanki.

ZnamenitostiUredi

 
Stolp Beffroi de Cambrai

Cambrai je na seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest.

  • Cerkev Saint-Géry, nekdanja opatija Saint-Aubert, je ena najstarejših zgodovinskih spomenikov mesta,
  • trdnjava Le château de Selles iz 11. stoletja, nekdaj obdana z reko Šeldo,
  • Cambraiška stolnica (stolnica Notre-Dame de Grâce de Cambrai) iz začetka 18. stoletja,
  • jezuitska kapela Grand Séminaire iz konca 17. stoletja
  • stolp Beffroi de Cambrai iz 15. stoletja, francoski zgodovinski spomenik, visok 62 m, je bil skupaj z ostalimi podobnimi stolpi v Belgiji in Franciji leta 2005 uvrščen na seznam UNESCOve svetovne kulturne dediščine,
  • Pariška vrata.

Pobratena mestaUredi

Glej tudiUredi

Zunanje povezaveUredi

  1. "Populations légales 2017". Pridobljeno dne 6. januar 2020.