Odpre glavni meni

Brinjeva gora nad Zrečami je arheološko najdišče in romarska pot pri Zrečah. Leži na istoimenski 630 metrov visoki vzpetini, terciarnem gričevju podpohorskega dela Dravinjskih goric, in velja za najpomembnejšo božjo pot v zgornji Dravinjski dolini.

Vsebina

Arheološko najdišče Brinjeva goraUredi

Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora
LegaObčina Zreče
RKD št.889 (opis enote)[1]
Razglasitev NSLP22. februar 2013

Brinjeva gora sodi med prve višinske naselbine in je obstajala že vso mlajšo kameno dobo ter preživela mnoge nižinske naselbine. Arheološka izkopavanja v začetku šestdesetih let preteklega stoletja so odkrila številne antične najdbe, ki kažejo na razgibano življenje že v davni preteklosti, od 3 do 5 tisoč let pred našim štetjem. Razstava o izkopaninah na Brinjevi gori je začasno postavljena v avli hotela Planja na Rogli.

Arheološka izkopavanja, ki so pod vodstvom arheologa Stanka Pahič trajala kar 11 let, so odkrila vrsto arheoloških najdišč iz različnih prazgodovinskih in zgodovinskih obdobij; od najstarejših bakrenodobnih seliščnih ostalin v Brezju in Zrečah, Pavlakove jame s prazgodovinsko lončenino v Dobravi, bronastodobne, žarnogrobiščne ter antične in poznoantične naselbine na Brinjevi gori z bronastodobno gomilo, žarnim grobiščem, rimskodobnimi gomilami ter s skeletnimi poznoantičnimi in slovanskimi grobovi na njenem obrobju.

O naravnih danostih tega področja pričajo tudi kasnejše srednjeveške naselbine ter najstarejše ohranjene stavbe in cerkve. Iz srednjega veka so tudi ostanki gradov, ki so bili nekoč na območju Zreč, to so gradovi Freudenberg na Brinjevi gori ter Jamnik (Holenstein) in Lušperk (Luschberg) v Zrečah.

Brinjeva gora je tudi eden izmed najbolj obiskanih hribov tik nad Zrečami in tja vodi več pešpoti, dobro utrjena cesta in tudi alpinistična plezalna smer imenovana tudi »Boštjanova pot«.

Cerkev Matere Božje, Brinjeva goraUredi

Podružnična in romarska cerkev Matere Božje, je v vencu treh cerkva na 3,5 km dolgem grebenu Brinjeve gore, Golike in Brezja sicer najmlajša, a je od vseh treh najbolj poznana, saj so jo nekoč imenovali kar Male Višarje.

ZgodovinaUredi

Cerkev so začeli graditi leta 1769, ko so zgradili prezbiterij, leta 1830 pa še ladjo. Za glavnim oltarjem je v prezbiteriju še ohranjena freska iz časa gradnje. Gre za delo slikarja Antona Lerchingerja. Glavni oltar iz leta 1872 je delo celjana Ignacija Oblaka. Gre za baročno oltarno kompozicijo, ki jo sestavljajo sv. Jožef, sv. Joahim, sv. Zaharija in sv. Ana (ti svetniki so tudi v cerkvi za oltarjem). Marijine podobe, ki je bila iste starosti kot cerkev, in so jo oblačili, podobna pa je bila Višarski materi božji, žal ni več. Nadomešča jo preprosto delo domačega mojstra Bena Celcerja iz Oplotnice. V cerkvi sta še dva stranska oltarja, eden od njiju prikazuje Marijino zaroko in kronanje, na drugem na južni strani pa je sv. Anton Puščavnik s palico, križem in zvončkom, knjigo in prašičkom na večji sliki. Na južni strani ima cerkev prizidano zakristijo, na zahodni strani nad pevskim korom je pozidan zvonik, v katerem so štirje zvonovi. V cerkvi se nahajajo votivni predmeti, ki se jih prenaša okoli oltarja za srečo pri živini in v zdravju. Freske z motivi iz rožnega venca, iz leta 1911, so delo Matije Bradaška in njegovega sina. Daritveni oltar in ambon je izdelal kovaški mojster Ivan Šrekl iz Zreč, po načrtih sina Jožeta. Orgle je leta 1840 izdelal Karl Schel iz Gradca.

Glavni romarski shodi so na binkoštni popoldan, na binkoštni ponedeljek in na zahvalno nedeljo, sicer pa je lepa nedelja na Mali šmaren v septembru.

SkliciUredi

  1. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 889". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 

ViriUredi

  • Petrič, Franci (2008). Slovenske božje poti. Založba Družina, Ljubljana. COBISS 240604416. ISBN 978-961-222-692-3. 
  • Mrzdovnik, Martin, Podstenšek, Matej, Potnik, Simon: Cerkev matere božje na Brinjevi gori, Zreče, Župnija sv. Egidija, 2010 (COBISS) ISBN 726-27-523-4
  • Mrzdovnik, Martin, Orgle, kraljevski instrument v naših cerkvah, Občina Zreče, Unior, Zreče, 2016 (COBISS)
  • Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6. 

Glej tudiUredi