Brie
Brie je vrsta francoskega mehkega sira z belo plemenito plesnijo.
| Brie | |
|---|---|
 | |
| Država izvora |  Francija |
| Izvor mleka | domače govedo |
| Pasterizacija | ne |
| Tekstura | mehek, z belo plemenito plesnijo |
| Dimenzije | 25 do 40 centimerov (premer) |
| Čas staranja | 4 tedne |
| Certifikat | AOC (Appellation d'Origine Contrôlée) |
| Poimenovan po | Brie[*] |
 Brie | |
Značilnosti uredi
Brie je verjetno eden od najbolj poznanih francoskih sirov in je zaradi svojega nežnega okusa priljubljen po celem svetu. Testo je belkaste do rumenkaste barve, z drobnimi očesci. Premer sira vrsta Brie de Melun je od 25 do 40 centimerov, okus pa je blago kisel do pikanten. Brie iz surovega mleka je bolj aromatičen.
Proizvodnja uredi
Brie izdelujejo iz polnomastnega ali delno posnetega mleka, delajo pa ga v obliki velikih ploskih hlebcev. Skorja, prekrita z belo plesnijo je užitna. Mleku, ki ga uporabijo za izdelavo sira dodajo encime, ki pospešijo koagulacijo ter ga segrejejo na 37ºC. Nato odlijejo sirotko in dobljeno maso zlijejo v posebne okrogle modele. Običajno zmes dodajajo v več tanjših plasteh, ki jih pustijo okoli 18 ur, da se odcedijo. Odcejen in sprijet mladi sir vzamejo iz modelov ter ga nasolijo. Zunanjo plast okužijo z bakterijami plesni Penicillium candidum, Penicillium camemberti in/ali Brevibacterium linens. Tako pripravljen sir zori 4 tedne na slamnatih rogoznicah.
Zaščita označbe porekla uredi
Poznamo veliko vrst tega sira, francoska vlada pa pod tem imenom dovoljuje samo prodajo dveh vrst brija: Brie de Meaux in Brie de Melun. Izdelovanje teh dveh vrst brija poteka od leta 1980 pod nadzorom AOC (Appellation d'Origine Contrôlée).[1] Poleg teh dveh vrst brija spadajo v to vrsto sira še kmečki brie (Brie fermier), starani brie (Brie noir), Brie de coulommieres, Brie de montereau, le fougerus, Brie de nangis in Brie de provins.
Zgodovina uredi
Brie de Meaux, izdelujejo že od osmega stoletja v okolici Pariza, zaradi njegove priljubljenosti na francoskem dvoru pa se ga je prijelo ime »kraljevi sir«. Po francoski revoluciji so ime spremenili v »kralj sirov«.
| Ta razdelek potrebuje razširitev. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. (mesec ni naveden ) |
Sklici uredi
Viri uredi
- Renčelj, Stanko (1995). Siri nekdaj in zdaj. Kmečki glas, Ljubljana. COBISS 51564544.
- Orešnik, Irena; Polak, Mojca (2008). Obožujem sir. Kmečki glas, Ljubljana. COBISS 241223680.
- Donelly, Catherine (2016). The Oxford Companion to Cheese. Oxford University Press, New York. COBISS 3915400. ISBN 978-0-1993-3088-1. (angleško)