Bratislavski okraj

Bratislavski okraj

Bratislavský kraj
Bratislavski okraj; Bratislavský kraj
Okraj
; Zastava	; Grb
	48°8′38″N 17°6′35″E / 48.14389°N 17.10972°E
Država	Slovaška
Glavno mesto	Bratislava
Upravljanje
• Predsednik	Juraj Droba
Površina
• Skupno	2.052,6 km2
Najvišja	759 m
Najnižja	118 m
Prebivalstvo (2021)
• Skupno	719.537
• Gostota	350 preb./km2
Časovni pas	UTC+1 (CET)
• Poletni	UTC+2 (CEST)
Koda ISO 3166	SK-BL
Spletna stran	www.region-bsk.sk

Bratislavski okraj (slovaško Bratislavský kraj, nemško Pressburger/Bratislavaer Landschaftsverband (do 1919), madžarsko Pozsonyi kerület) je upravna enota (okraj) najvišje ravni upravne delitve Slovaške. Leži na skrajnem zahodu države in meji na zahodu na Avstrijo, kratko južno mejo ima tudi z madžarsko županijo Győr-Moson-Sopron, na vzhodu pa ga obdaja Trnavski okraj. Po klasifikaciji statističnih teritorialnih enot v Evropski uniji je statistična regija (NUTS 3) in hkrati tudi samostojna kohezijska regija (NUTS 2).^[3]

Z 2052,6 km² je najmanjši slovaški okraj,^[1] in s 719.537 prebivalci po popisu leta 2021 najgosteje naseljen,^[2] zlasti na račun slovaškega glavnega mesta Bratislava. V Bratislavi živita dve tretjini prebivalcev okraja.^[1]

Površje je nižinsko, hribovje Mali Karpati ločuje Zagorsko nižavje (Záhorská nížina) na zahodu od Podonavskega nižavja (Podunajská nížina) na vzhodu in jugu, a tudi Mali Karpati dosežejo kvečjemu 759 m n. v. Tok Donave predstavlja del meje z Avstrijo in Madžarsko. Gospodarsko je najbolj razvit in produktiven slovaški okraj; prevladujejo terciarne dejavnosti, od industrije so pomembnejše kemična, avtomobilska, elektrotehniška in prehrambena, medtem ko kmetijske površine predstavljajo manj kot polovico ozemlja. Tradicionalno je znan predvsem po vinogradništvu.^[1] Po padcu železne zavese leta 1989 se je pričel proces hitre integracije z regijo sosednje prestolnice Dunaj, s katero zdaj Bratislava tvori čezmejno somestje, vendar je razvojni razkorak še precejšen.^[4]

Okrožja

Okrožja Bratislavskega okraja

Nitranski okraj se deli na osem okrožij (okres).

Bratislava I
Bratislava II
Bratislava III
Bratislava IV
Bratislava V
Malacky
Pezinok
Senec

Okrožja se nadalje delijo na 73 občin, od tega sedem urbanih.^[1]

Sklici

↑ ^1,0 ^1,1 ^1,2 ^1,3 ^1,4 »Nitriansky kraj - Characteristic of the region«. Statistični urad Republike Slovaške. 12. januar 2022. Pridobljeno 30. marca 2022.
↑ ^2,0 ^2,1 »Number of population by sex in all regions of the SR at 1. 1. 2021«. Sčítanie obyvateľov, domov a bytov 2021. Statistični urad Republike Slovaške. Pridobljeno 30. marca 2022.
↑ OECD Territorial grids. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj. avgust 2021. pp. 49. https://www.oecd.org/regional/regional-statistics/territorial-grid.pdf.
↑ Vienna-Bratislava, Austria/Slovak Republic 2003. OECD Territorial Reviews. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj. 2. september 2003. doi:10.1787/9789264104693-en. ISBN 978-92-64-10468-6.

Zunanje povezave

Predstavnosti o temi Bratislavski okraj v Wikimedijini zbirki
Uradno spletno mesto

Ta članek o geografiji Slovaške je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[charstatSK-1] 1,0 ^1,1 ^1,2 ^1,3 ^1,4 »Nitriansky kraj - Characteristic of the region«. Statistični urad Republike Slovaške. 12. januar 2022. Pridobljeno 30. marca 2022.

[popis2021-2] 2,0 ^2,1 »Number of population by sex in all regions of the SR at 1. 1. 2021«. Sčítanie obyvateľov, domov a bytov 2021. Statistični urad Republike Slovaške. Pridobljeno 30. marca 2022.

[3] OECD Territorial grids. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj. avgust 2021. pp. 49. https://www.oecd.org/regional/regional-statistics/territorial-grid.pdf.

[4] Vienna-Bratislava, Austria/Slovak Republic 2003. OECD Territorial Reviews. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj. 2. september 2003. doi:10.1787/9789264104693-en. ISBN 978-92-64-10468-6.

[3]

[1]

[2]

[4]