Branko Božič, slovenski zgodovinar, * 5. oktober 1927, Ljubljana, † 27. julij 2001, Ljubljana.

Branko Božič
Rojstvo5. oktober 1927({{padleft:1927|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:5|2|0}})[1]
Ljubljana
Smrt27. julij 2001({{padleft:2001|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:27|2|0}}) (73 let) ali 2001[2][3]
Ljubljana
Državljanstvo Slovenija[3]
 SFRJ[3]
 Kraljevina Jugoslavija
Pokliczgodovinar, univerzitetni učitelj, dekan, raziskovalec

Božič je leta 1954 diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani in postal profesor zgodovine na Vojaški akademiji v Ljubljani, nato pa je bil profesor in ravnatelj na osnovni šoli in gimnaziji Vič. Leta 1965 je postal profesor južnoslovanske zgodovine na Pedagoški akademiji v Ljubljani, v obdobju med 1969 do 1973 je bil njen direktor, kasneje pa dekan.

Bil je dejaven tudi kot gasilec in bil dolgoletni predsednik Gasilske zveze Slovenije (1976-89), nato pa njen častni predsednik. Proučeval je tudi zgodovino gasilstva na Slovenskem in bil pobudnik in soustanovitelj (1969) gasilskega muzeja v Metliki, ki od leta 2003 nosi njegovo ime.

Glej tudi uredi

Viri uredi

  • Enciklopedija Slovenije; knjiga 1, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987
  1. data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  2. Nacionalna zbirka normativnih podatkov Češke republike
  3. 3,0 3,1 3,2 CONOR