Branko Berčič

Slovenski literarni zgodovinar in bibliotekar
Za drugo osebo glej Branko Brčić

Branko Berčič, slovenski literarni zgodovinar in bibliotekar, * 12. januar 1927, Šmalčja vas pri Šentjerneju, † 17. januar 2013, Škofja Loka.[2][3]

Branko Berčič
Rojstvo12. januar 1927({{padleft:1927|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:12|2|0}})[1]
Šmalčja vas
Smrt17. januar 2013({{padleft:2013|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:17|2|0}})[1] (86 let)
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
 Kraljevina Jugoslavija
Poklicbibliotekar, literarni zgodovinar, univerzitetni učitelj
Poznan politerarni zgodovinar

Življenje in delo uredi

Obiskoval je gimnazijo v Ljubljani in se po končani maturi (1946) vpisal na študij slavistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Diplomiral je leta 1950 in kasneje (1965) prav tam promoviral za doktorja literarnih znanosti] z disertacijo Mladost Ivana Tavčarja ter osnove in začetki njegovega delovanja.

V letu 1951 se je zaposlil v Narodni in univerzitetni knjižnici kot bibliotekar, kjer je postal vodja rokopisnega oddelka in napredoval do bibliotekarskega svetovalca. Nekaj let je opravljal delo pomočnika republiškega sekretarja za prosveto in kulturo Slovenije, vendar je že leta 1972 ponovno začel službovati v NUK-u kot vodja bibliotekarskega strokovnega in raziskovalnega centra, pomočnik ravnatelja in ravnatelj (1976–1980). Od 1981 je bil pogodbeni višji predavatelj na katedri za knjižničarstvo Pedagoške akademije v Ljubljani, naslednje leto pa se je tam redno zaposlil. Leta 1987 je bil imenovan za predstojnika Oddelka za bibliotekarstvo na Filozofski fakulteti, katerega ustanovitelj je. Leto kasneje je bil izvoljen v naziv rednega profesorja za bibliotekarstvo. Upokojil se je 1990 in prejel naziv zaslužni profesor. 26. aprila 2010 ga je predsednik Republike Slovenije, Danilo Türk, odlikoval z zlatim redom za zasluge za življenjsko delo na področju bibliotekarstva in literarne zgodovine.[4]

Berčičevo literarnozgodovinsko raziskovanje je osredotočeno na dve področji: na protestantizem in književnost 19. stoletja. Napisal je mnogo spremnih besed v vrsti faksimiliranih izdaj slovenskih protestantskih piscev: Primož Trubar Abecedarium, Ena duhovska pejsen zuper Turke, Catechismus, Hieronymus Megiser Das Vaterunser (Očenaš), Jurij Dalmatin Biblia, Adam Bohorič Articae horulae (Zimske urice) in nekaterih glavnih piscev 19. (in 20.) stoletja: Aškerc, Jurčič (spremna beseda Desetega brata), Gregorčič, Kersnik in Cankar. Predvsem pa se je ukvarjal z Ivanom Tavčarjem. Poleg vrste člankov je o njem napisal tudi disertacijo z naslovom Mladost Ivana Tavčarja.

Bil je urednik pri: časopisu Škofjeloški prosvetni listi (1952/53–1956/57), domoznanstvenem zborniku Loški razgledi (1954–68 in 1974–79), reviji Knjižnica (1958–62), posameznih zvezkih v zbirki Geschichte, Kultur und Geisteswelt der Slowenen (1968, 1971, 1976), monografijah Das slowenische Bibliothekswesen (1976) in zbornikih Zbornik NUK (1978, 1984).[3]

Na področju bibliotekarstva se je zlasti posvečal razvoju knjige in knjižnic, tiskarstva in knjigarstva, organizaciji knjižničarske dejavnosti, organiziranosti in poslovanju knjižnic ter zaščiti in negi knjižničarskega gradiva. Raziskoval je fonde srednjeveških rokopisov, rokopisnih gradiv, inkunabul in drugih starejših tiskov, razvoj tiskarstva, sodobno problematiko slovenske narodne knjižnice ter stanje knjižničarstva na Slovenskem. Posebej se je ukvarjal z vprašanji bibliotekarskega strokovnega izobraževanja ter sodeloval pri izdelavi programov za študij bibliotekarstva na Slovenskem.

Bil je predsednik sklada Staneta Severja, član komisije za humanistične in družbene vede Sklada Borisa Kidriča ter član upravnega odbora Sklada RS Slovenije za pospeševanje kulturnih dejavnosti, Prešernovega sklada in Jugoslovanske državne komisije za UNESCO. Od leta 1974 do leta 1976 podpredsednik občine Škofja Loka.[3]

Bil je strokovni urednik in soavtor gesel s področja knjižničarstva v Enciklopediji Slovenije. Oddelek za bibliotekarstvo podeljuje vsako leto nagrade za dosežke v stroki, ki se imenuje po njem Berčičeva nagrada.

Bibliografija uredi

  • Bibliografija del Branka Berčiča v COBISS
  • Hočevar, M. (2007). Dr. Branko Berčič : osebna bibliografija. Knjižnica, letnik 51(3-4), str. 243-280.
  • Berčič, B. (1965). Mittelalterliche Handschriften der National- und Universitätsbibliothek in Ljubljana. München : Rudolf Trofenik. (COBISS)
  • Berčič, B. (1968). Das slowenische Wort in den Drucken des 16. Jahrhunderts. München : Rudolf Trofenik. (COBISS)
  • Berčič, B. (1969). Tiskarstvo na Slovenskem : zgodovinski oris. Odbor za proslavo 100-letnice grafične organizacije na Slovenskem. (COBISS)
  • Berčič, B. (1969). Rokopisno gradivo iz zapuščine Ivana Cankarja v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Slavistična Revija : Časopis za jezikoslovje in literarne vede, 17(1), str. 329–353. (COBISS)
  • Berčič, B. (1971). Mladost Ivana Tavčarja. Slovenska matica. (COBISS)
  • Berčič, B.(soavtor) (1987). Osnove knjižničarstva (1. izd.). Posebna izobraževalna skupnost za kulturo. (COBISS)
  • Berčič, B. (1973). Knjiga i savremena stremljenja jugoslovenskog bibliotekarstva. Narodna biblioteka SR Srbije. (COBISS)
  • Berčič, B. (1975). Katalog rokopisov Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. RSS. (COBISS)
  • Berčič, B. (1975). Das slowenische Bibliothekswesen. Österreichisches Institut für Bibliothekforschung. (COBISS)
  • Berčič, B. (1978). Osnove knjižničarstva. Posebna izobraževalna skupnost za kulturo. (COBISS)
  • Berčič, B. (1984). Začetki uveljavljanja knjige na Slovenskem. Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. (COBISS)
  • Berčič, B. (1996). Bibliotekarski terminološki slovar. Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani.(COBISS)
  • Berčič, B. (1997). Jubilant Marijan Masterl. Loški razgledi, 44(1997), str. 280-282. (COBISS)
  • Berčič, B. (1998). Osnove primerjalnega bibliotekarstva. Univerza V Ljubljani, Filozofska fakulteta.

Sklici in opombe uredi

  1. 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  2. »Umrl je dr. Branko Berčič, častni član Muzejskega društva Škofja Loka«. Muzejsko društvo Škofja Loka. 17. januar 2013. Pridobljeno 21. januarja 2013.[mrtva povezava]
  3. 3,0 3,1 3,2 Grum, M. (6. 4. 2021). Berčič, Branko (1927–2013). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 2. zv. B-Bla. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2017. Pridobljeno dne 6. 4. 2021 s https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1017830/
  4. http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Seznam-vseh-odlikovancev-od-leta-1992-do-decembra-2012?OpenDocument

Viri uredi

Glej tudi uredi