Bogdana Greif
Bogdana Greif - Danica (rojena kot Bogdana Žigon), slovenska tekstilna delavka in prvoborka NOB, * 26. marec 1914, Ajdovščina, † 9. oktober 1963
| Bogdana Greif | |
|---|---|
| Rojstvo | Bogdana Žigon 26. marec 1914 Ajdovščina |
| Smrt | 9. oktober 1963 (49 let) |
| Državljanstvo | .svg){kind=small} Federativna ljudska republika Jugoslavija_crowned.svg){kind=small} Kraljevina Italija.svg){kind=small} Avstro-Ogrska |
| Poklic | tekstilna delavka |
| Zakonci | Martin Greif - Rudi |
Petnajstletna se je zaposlila kot tekstila delavka v tedanji Tekstilni tovarni in predilnici Bruner v Ajdovščini. V času gospodarske krize je bila nato zaposlena v tekstilni tovarni v Podgori pri Gorici. Leta 1931, po zaprtju tovarne v Podgori, je emigrirala v Jugoslavijo v Maribor, kjer se je zaposlila v tekstilni tovarni kot preddelavka. Vključila se je v sindikalno dejavnost in organizirala delavsko gibanje, vključno s stavkami za izboljšanje pogojev dela in življenja delavcev.
V avgustu 1941 se je, v visoki nosečnosti, z možem, partizanskim prvoborcem in komunistom Martinom Greifom - Rudijem, pred racijami in nasiljem gestapa ilegalno umaknila iz Maribora na Primorsko v Ajdovščino. Tam sta z možem takoj začela organizirati osvobodilno gibanje proti italijanski fašistični okupaciji in preganjanju Slovencev.
Do kapitulacije Italije je delovala na terenu kot aktivistka in podpornica osvobodilnega gibanja.
V septembru 1943 je odšla pred nemškim nasiljem v partizane na območje Cerknega. Ob napadu nemške enote (po nekaterih virih tudi z udeležbo koroških Slovencev), ki je bil posledica izdaje belogardističnih in domobranskih pripadnikov, na partijsko šolo v Cerknem januarja 1944, in v katerem je izgubilo življenja 44 mladih bork in borcev, je bila hudo ranjena in nato do avgusta 1944 zdravljena v partizanskih bolnišnicah Franja in Pavla.
V avgustu 1944 je bila v znanem partizanskem transportu ranjencev iz bolnišnic na letališče v Loškem potoku, od tam pa z zavezniškim transportom odpeljana na zdravljenje v zavezniške bolnišnice v Bari in Gravino v južni Italiji. Od tam se je leta 1946 vrnila kot trajni invalid z okvaro hrbtenice in nog ter bila nato še nekaj časa, do invalidske upokojitve, zaposlena na Radiu Ljubljana.
Smrt
urediV posledici invalidnosti in vojnih strahot je umrla stara 49 let. Pokopana je v Ajdovščini.