Bitka v Javanskem morju

Bitka v Javanskem morju je bila ena večjih in pomembnejših pomorskih bitk vojne za Tihi ocean druge svetovne vojne. Zavezniške pomorske sile so želele preprečiti zavzetje javanskih naftnih polj, a so doživele hud poraz v bitki 27. februarja 1942 in poznejših manjših akcijah. S to bitko so Japonci odstranili zadnjo večjo pomorsko grožnjo njihovim načrtom in tako dosegli svoj strateški cilj - zavzeti naftna polja in tako omogočiti neovirano preskrbo z nafto. Bitka je bila tudi največja pomorska bitka po bitki pri Jutlandiji med prvo svetovno vojno[1].

Bitka v Javanskem morju
Del vojne za Tihi ocean druge svetovne vojne

Nizozemska lahka križarka HNLMS Java med japonskim letalskim bombardiranjem
Datum27. februar 1942
Prizorišče
Izid Odločilna japonska zmaga
Udeleženci
Nizozemska Nizozemska
Združene države Amerike Združene države Amerike
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Združeno kraljestvo
Avstralija Avstralija
Japonski imperij Japonski imperij
Poveljniki in vodje
Nizozemska Karel Doorman 
Nizozemska Conrad Helfrich
Japonski imperij Takeo Takagi
Moč
2 težki križarki
3 lahke križarke
9 rušilcev
1 lahka letalonosilka
2 težki križarki
2 lahki križarki
14 rušilcev
10 transportnih ladij
Žrtve in izgube
2 križarki potopljeni
3 rušilci poškodovani
2.300 mornarjev umrlo
1 rušilec poškodovan

Predhodno dogajanje

uredi

Po taktično uspešni, a strateško nepopolni zmagi v napadu na Pearl Harbour (Japonci niso uničili ameriških letalonosilk, ki so bile osnovni cilj napada, prav tako pa niso uničili ameriških skladišč goriva na Havajih) so Japonci izkoristili zavezniško (začasno) ohromljenost in pričeli izvajati ukrepe v skladu z južno doktrino. Eden izmed strateških ciljev te doktrine je bila tudi zasedba Jave in tamkajšnjih naftnih polj, s čimer bi si zagotovili nemoteno oskrbo.

Tako so pričeli z invazijo in zasedbo Nizozemske Vzhodne Indije; zaradi elementa presenečenja so hitro napredovali iz svojega izhodišča (otočje Palau) in zavzeli Sarawak in južne Filipine. Prav tako so zasedli oporišča na vzhodnem Borneu in na severu Sulawesija. S pomočjo vojne mornarice pa so pričeli iz prav kar zavzetih oporišč premeščati nove invazijske sile. Ladjevje pod poveljstvom Takagija (sedemnajst vojnih ladij) je imelo za nalogo varovati invazijsko ladjevje (97 transportnih ladij), ki je bilo razdeljeno v dva dela. Prvi skupini je poveljeval kontraadmiral Džisabura Ozava, ki je imel 56 transportnih in tovornih ladij, lahko križarko in sedem rušilcev. Drugi, manjši skupini s 41 transportnimi ladjami, eno lahko križarko in sedmimi rušilci je poveljeval kontraadmiral Šodži Nišimura. Oba konvoja sta se združila v Moluškem morju.

Zavezniki so se zavedali japonske nevarnosti, zato so pričeli zbirati lastne pomorske sile. 23. januarja 1942 so štirje ameriški rušilci napadli japonski konvoj v Makasarski ožini, ko se je približeval Balikpapanu na Borneu. 13. februarja so zavezniki izgubili bitko za Palembang, s čimer so izgubili večje naftno polje na vzhodni Sumatri. V noči iz 19. na 20. februar so zavezniki sprožili še pomorsko bitko v Badunški ožini, ko so napadli japonsko Vzhodno invazijsko silo pri Baliju. Isto noč pa je japonska 1. letalska flota (pod poveljstvom admirala Čuičija Nagume) napadla pristanišče v avstralskem Darwinu, s čimer so ga onesposobili kot podporno in pomorsko bazo za zavezniške operacije v Vzhodni Indiji.

Ameriško-britansko-nizozemsko-avstralsko poveljstvo (ABDACOM), pod poveljstvom nizozemskega admirala Karla Doormana, je tako združilo svoje sile; zavezniške sile so tako več dni križarile po Javanskem morju in zaman iskale japonsko invazijsko ladjevje. 27. februarja se je Doorman odločil, da odpluje proti Sarabuji, saj je bilo gorivo že skoraj porabljeno in posadke utrujene (pokonci so bili nepretrgoma 37 ur). Takrat pa je prejel radijsko sporočilo, da so odkrili japonski konvoj transportnih ladij. Doorman se jih je odločil napasti.

Vpletene sile

uredi

V bitki je japonska flota imela neprimerno premoč. Poleg tega, da je imela edino (lahko) letalonosilko v bitki, je lahko nasproti zavezniškim petim križarkam (od tega sta bili dve težki, ena srednja in dve lahki) in 8 rušilcev uporabila 4 križarke (po dve težki in lahki) in 14 rušilcev.

Tako so Japonci imeli letalsko in številčno premoč, prav tako pa so imeli premoč v oborožitvi; njihovi topovi so tako bili močnejši in z daljšim dosegom, hkrati pa so imeli tudi večjo število torpednih cevi.

Ena od ključnih zavezniških slabosti pa je bila tudi slaba usklajenost, saj so ladje prihajale iz štirih različnih držav in predhodno niso sodelovale skupaj v bitki. Kot že omenjejo pa so bile zavezniške posadke že izčrpane, kar je še poslabšalo zavezniško izhodišče. Zaradi predhodnih japonskih uspehov pa so bili tudi zelo demoralizirani.

Zavezniške prednosti pa so bile sledeče: HMS Exeter je bila edina ladja, ki je bila opremljena z radarjem; podnevi so imeli zavezniško letalsko premoč; zaradi slabega vremena pa so bili onemogočeni tudi japonski poleti.

Zavezniki

uredi
Slika Ime Država Tip Leto splovitve Oborožitev Letala Poveljnik
  HMS Exeter (68)   Združeno kraljestvo težka križarka
razreda york
1929 6x 203-mm dvojni topovi
8x 101,6-mm dvojni topovi
8x 40-mm četverni topovi
2x 20-mm Oerlikon top
2x trojni lanser torpedov 533 mm
4 hidroplani Kapitan Oliver Gordon
  USS Houston (CA-30)   Združene države Amerike težka križarka
razreda northampton
1929 9x 203-mm top
4x 127-mm protiletalski top
8x 12,7-mm mitraljez
6x 530-mm torpedne cevi
4 hidroplani Kapitan Albert Harold Rooks
  HNLMS De Ruyter   Nizozemska križarka
razreda de ruyter
1935 7x 150-mm top
10x 40-mm top
8x 12,7-mm mitraljez
2 hidroplana Kontraadmiral Karel Doorman[2]
Kapitan Eugène Lacomblé
  HNLMS Java   Nizozemska lahka križarka
razreda java
1921 10x 150-mm top
8x 40-mm protiletalski top
8x 12,7-mm mitraljez
2 hidroplana Kapitein Ter Zee Philippus Bernardus Maria van Straelen
  HMAS Perth (D29)   Avstralija lahka križarka
razreda perth
1934 8x 150-mm top
8x 102-mm top
12x 12,7-mm mitraljez
10x 0.303-in mitaljez
1 hidroplan Kapitan Hector Waller
  HMS Electra (H27)   Združeno kraljestvo rušilec
razreda e
1934 4x 120-mm top
8x 12,7-mm mitraljez
5x .303-in mitaljez
4x torpedna cev 533 mm
1x 76,2-mm protiletalski top
2x 20-mm protiletalski top
2x lanser globinskih bomb
Commander Cecil Wakeford May
HMS Encounter (H10)   Združeno kraljestvo rušilec
razreda e
1934 4x 120-mm top
8x 12,7-mm mitraljez
5x .303-in mitaljez
4x torpedna cev 533 mm
1x 76,2-mm protiletalski top
2x 20-mm protiletalski top
2x lanser globinskih bomb
Lieutenant Commander Eric Vernon Saint John Morgan
HMS Jupiter (F85)   Združeno kraljestvo rušilec
razreda j
1938 6x 110-mm dvojni top
4x 40-mm četverni top
8x 12,7-mm mitraljez
105-mm protiletalski top
1x 20-mm top
Lieutenant Commander Norman V. J. T. Thew
  HNLMS Kortenaer   Nizozemska rušilec
razreda admiralen
1927 4x 120-mm top
2x 76-mm protiletalski top
4x 12,7-mm mitraljez
6x torpedna cec 533 mm
24 pomorskih min
1 hidroplan Lieutenant Commander A. Kroese
HNLMS Witte de With   Nizozemska rušilec
razreda admiralen
1928 4x 120-mm top
2x 76-mm protiletalski top
4x 12,7-mm mitraljez
6x torpedna cec 533 mm
24 pomorskih min
1 hidroplan ?
  USS Alden (DD-211)   Združene države Amerike rušilec
razreda clemson
1919 4x 102-mm top
1x 76-mm top
12x torpedna cev 533 mm
Lieutenant Commander L. E. Coley
  USS John D. Edwards (DD-216)   Združene države Amerike rušilec
razreda clemson
1919 4x 102-mm top
1x 76-mm top
12x torpedna cev 533 mm
Lieutenant Commander Henry Effingham Eccles
  USS John D. Ford (DD-228)   Združene države Amerike rušilec
razreda clemson
1919 4x 102-mm top
1x 76-mm top
12x torpedna cev 533 mm
Lieutenant Commander Jacob Elliott Cooper

Japonska

uredi
Slika Ime Tip Leto splovitve Oborožitev Letala Poveljnik
Ryūjō 1931 8x 127-mm top
4x 25-mm protiletalski top
24x 13-mm mitraljez
48 Kapitan Ushie Sugimoto
  Nachi težka križarka
razreda yōkō
1927 10x 203-mm top
8x 127-mm top
2x 13-mm mitraljez
12x torpedna cev 610 mm
2 hidroplana Kapitan Takahiko Kiyota
  Haguro težka križarka
razreda yōkō
1928 10x 203-mm top
8x 127-mm top
2x 13-mm mitraljez
12x torpedna cev 610 mm
2 hidroplana Kontraadmiral Takeo Takagi (vrh. pov.)
Kapitan Tomokazu Mori (kap. ladje)
  Naka lahka križarka
razreda sendai
1925 7x 140-mm top
2x 80-mm top
4x torpedna cev 610 mm
48 pomorskih min
1 hidroplan Kapitan Yoshioki Tawara
  Jintsu lahka križarka
razreda sendai
1925 7x 140-mm top
2x 80-mm top
4x torpedna cev 610 mm
48 pomorskih min
1 hidroplan Kapitan Torazo Kozai
  Yudachi rušilec
razreda shiratsuyu
1936 5x 127-mm top
2x 13-mm protiletalski top
8x torpedna cev 610 mm
16 globinskih bomb
Kapitan korvete Hisashi Ishii
  Samidare rušilec
razreda shiratsuyu
1935 5x 127-mm top
2x 13-mm protiletalski top
8x torpedna cev 610 mm
16 globinskih bomb
Kapitan korvete Takisaburo Matsubara
  Murasame rušilec
razreda shiratsuyu
1935 5x 127-mm top
2x 13-mm protiletalski top
8x torpedna cev 610 mm
16 globinskih bomb
Kapitan korvete Naoji Suenaga
  Harusame rušilec
razreda shiratsuyu
1935 5x 127-mm top
2x 13-mm protiletalski top
8x torpedna cev 610 mm
16 globinskih bomb
Kapitan korvete Sutezo Tomita
Minegumo rušilec
razreda asashio
1936 6x 130-mm top
28x 25-mm protiletalski top
4x 13-mm protiletalski top
8x torpedna cev 610 mm
36 globinskih bomb
Kapitan fregate Yasuatsu Suzuki
  Asagumo rušilec
razreda asashio
1936 6x 130-mm top
28x 25-mm protiletalski top
4x 13-mm protiletalski top
8x torpedna cev 610 mm
36 globinskih bomb
Kapitan fregate Tooru Iwahashi
  Yukikaze rušilec
razreda kagero
1939 6x 130-mm top
28x 25-mm protiletalski top
4x 13-mm protiletalski top
8x torpedna cev 610 mm
36 globinskih bomb
Kapitan fregate Kenjiro Tobita
Tokitsukaze rušilec
razreda kagero
1939 6x 130-mm top
28x 25-mm protiletalski top
4x 13-mm protiletalski top
8x torpedna cev 610 mm
36 globinskih bomb
Kapitan fregate Giichiro Nakahara
  Amatsukaze rušilec
razreda kagero
1939 6x 130-mm top
28x 25-mm protiletalski top
4x 13-mm protiletalski top
8x torpedna cev 610 mm
36 globinskih bomb
Kapitan fregate Tameichi Hara
Hatsukaze rušilec
razreda kagero
1939 6x 130-mm top
28x 25-mm protiletalski top
4x 13-mm protiletalski top
8x torpedna cev 610 mm
36 globinskih bomb
Kapitan fregate Kameshirou Takahashi
  Yamakaze rušilec
razreda shiratsuyu
1936 5x 127-mm top
2x 13-mm protiletalski top
8x torpedna cev 610 mm
16 globinskih bomb
Kapitan korvete Shuichi Hamanaka
  Kawakaze rušilec
razreda shiratsuyu
1936 5x 127-mm top
2x 13-mm protiletalski top
8x torpedna cev 610 mm
16 globinskih bomb
Kapitan fregate Kazuo Wakabayashi
  Sazanami rušilec
razreda fubuki
1931 6x 127-mm top
22x 25-mm protiletalski top
10x 13-mm protiletalski top
9x torpedna cev 610 mm
36 globinskih bomb
Kapitan korvete Hiroshi Uwai
  Ushio rušilec
razreda fubuki
1930 6x 127-mm top
22x 25-mm protiletalski top
10x 13-mm protiletalski top
9x torpedna cev 610 mm
36 globinskih bomb
Kapitan korvete Yoshitake Uesugi

Bitka

uredi
 
Exeter|68|6 in HMAS Hobart med zračnim napadom (15. februar 1942)

Ob 16:00 sta obe floti pričeli pluti druga proti drugi. Ob 16:12 je britanski rušilec Electra opazil Jintsu in sedem rušilcev. Obe floti sta se pričeli urejati v bojno črto.

Osnovni Doormanov načrt je bil prebiti obrambni obroč japonskih križark in rušilcev ter uničiti transportne ladje. Kot prvi sta odprli ogenj britanski Exeter in ameriški Houston; iz razdalje 25 km sta pričeli obstreljevati vodilne japonske rušilce. V tem trenutku je že kazalo, da bodo zavezniki premagali Japonce, a takrat se je Doorman odločil, da se japonskim ladjam približa na 20 km.

Bitka je tako bila sestavljena iz serije poskusov, ki so trajali več kot sedem ur, v katerih so si Doormanove ladje poskušale približati in napasti invazijski konvoj; vsak poskus je bil odbit s strani spremljevalnih ladij s hudimi izgubami na zavezniški strani.

Obe floti sta prikazali zelo slabo streljanje tako s topovi kot s torpedi. Edini pomembnejši zadetek v tem delu bitke je bil zadetek Exetra, ko je bil kritično zadet v kurilnico. Exeter se je pod zaščito Witte de With umaknil proti Surabaji.

Japonci so tako sprožili dve večji skupini torpedov, skupaj 92, a so pri tem dosegli le en zadetek in sicer Kortenaer; slednja je bila zadeta s torpedom tipa 93, pri čemer se je razlomila na pol in se potopila hitro po zadetku.

Electra, ki je ščitila Exeter, je bila zapletena v boj s Jintsu in Asagumo, pri čemer je prejela več zadetkov, ki pa so prizadeli samo superstrukturo. Potem, ko je na Electri izbruhnil večji požar in je preostalemu artilerijskemu stolpu zmanjkalo streliva, je kapitan ukazal zapustitev ladje. Na japonski strani je bila samo Asagumo prisiljena zapustiti bojišče zaradi poškodb.

Zavezniška flota je bojišče zapustila ob okoli 18:00, pri čemer jih je varovala dimna zavesa, ki so jo ustvarili 4 rušilce 58. rušilske divizije. Slednji so tudi izvedli torpedni napad, ki pa ni uspel zaradi prevelike oddaljenosti. Zavezniki so se tako obrnili proti jugu, proti obali Jave, nato ob sončnem zahodu proti zahodu in severu, pri čemer so hoteli uiti japonskim spremljevalnim ladjam in ponovno napasti konvoj. Istočasno pa so zavezniško floto zapustile ladje 58. rušilske divizije, saj so bili brez torpedov; odpluli so nazaj proti Surabaji.

Ob 21:25 pa je Jupiter naletel na mino in se potopil. Dobrih 20 minut pozneje je Encounter dosegel mesto potopitve Kortenaera, nakar je pobral preživele brodolomce. Doormanu so tako ostale le štiri križarke, ki so ob 23:00 ponovno naletele na japonske spremljevalne ladje. V tem nočnem spopadu na dolgo razdaljo so Japonci z eno serijo torpedov potopili De Ruyterja in Javo. Preživelo je le 111 mornarjev iz obeh ladij. Preostala rušilca, Perth in Houston, sta se na podlagi Doormanovega ukaza, umaknili iz bojišča; v Tanjung Priok sta pripluli 28. februarja.

Kljub temu, da zavezniška flota ni uspela doseči in uničiti invazijske flote, pa je bitka pridobila branilcem Jave enodnevni premor.

Po bitki

uredi

Bitka v ožini Sunda

uredi
Glavni članek: Bitka v ožini Sunda.

Perth in Houston sta 28. februarja dosegli Tanjung Priok, nakar sta dobili ukaz, da odplujeta skozi ožino Sunda proti Tjilatjapu. Na Javi se zaradi pomanjkanja materiala ladji nista mogli popolnoma oskrbeti.

Iz pristanišča sta odpluli 28. februarja ob 21:00, nakar sta v ožini Sunda po naključju naleteli na glavno japonsko invazijsko floto, ki je bila namenjena na zahodno Javo v Bantamski zaliv. Zavezniški ladji sta se spopadli z najmanj tremi križarkami in več rušilci. V spopadu, ki se je končal malo čez polnoč 1. marca, sta bila tako Perth kot Houston potopljeni. Japonska flota je doživela tudi izgube zaradi prijateljskega ognja: minolovec in transportna ladja sta bili potopljeni, medtem ko so bile tri druge transportne ladje tako poškodovane, da so mogle nasesti.

Druga bitka

uredi

Po popravilih na težko poškodovanem Exetru je le-ta odplul proti Šrilanki; 28. februarja je tako zapustil Surabajo in pod zaščito Encounterja ter Popa je zaplul v ožino Sunda. Tam sta jih zjutraj 1. marca japonska težka rušilca Nachi in Haguro; v spopadu so bile potopljene vse tri zavezniške ladje.

Ožina Bali

uredi
Glavni članek: USS Alden (DD-211).

Štirje rušilci 58. rušilske divizije (Edwards, Ford, Alden in Jones) so bili tudi v Surabaji; ponoči 28. februarja so odpluli proti Avstraliji. Potem, ko so se na hitro spopadli z japonskim rušilcem v ožini Bali, so vsi uspeli 4. marca doseči avstralski Fremantle.

Posledice

uredi

Še dva ameriška in en nizozemski rušilec so bili potopljeni, ko so poskušali pobegniti v Avstralijo. Glavna ABDA pomorska sila je bila tako skoraj popolnoma uničena; izgubila je 10 ladij in okoli 2.173 mornarjev. Bitka v Javanskem morju je predstavljala konec pomembnejših zavezniških pomorskih operacij v jugo-vzhodni Aziji v letu 1942 in 28. februarja 1942 so se Japonci izkrcali na Javi. Vojno letalstvo ZDA in Kraljevo vojno letalstvo sta se pričeli umikati proti Avstraliji. Nizozemske enote, s pomočjo britanskih ostankov, so se branile še en teden. V kampanji so Japonci usmrtili številne zavezniške vojne ujetnike in Indonezijce. Kljub njihovim logističnim problemom so Japonci uspeli zavzeti Javo predvsem s pomočjo vojnega letalstva; 9. marca so se predale še zadnje ABDA sile.

  1. Deane Potter, Pacifiški admiral: Življenje Isoroka Jamamota, 206.
  2. HNLMS De Ruyter je bila poveljniška ladja

Knjige

uredi
  • Brown, David (1990). Warship Losses of World War Two. Naval Institute Press. ISBN 1-55750-914-X.
  • Burchell, David (1971). The Bells of the Sunda Strait. Adelaide, Australia: Rigby.
  • Cain, T. J. (1959). HMS Electra. London: Futura Publications.
  • D'Albas, Andrieu (1965). Death of a Navy: Japanese Naval Action in World War II. Devin-Adair Pub. ISBN 0-8159-5302-X.
  • Dull, Paul S. (1978). A Battle History of the Imperial Japanese Navy, 1941-1945. Naval Institute Press. ISBN 0-87021-097-1.
  • Gill, G. Hermon (1957). »Chapter 15 – Abda and Anzac«. Volume I – Royal Australian Navy, 1939–1942. Australia in the War of 1939–1945. Canberra: Australian War Memorial. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 27. avgusta 2006. Pridobljeno 17. maja 2006.
  • Gill, G. Hermon (1957). »Chapter 16 – Defeat in Abda«. Volume I – Royal Australian Navy, 1939–1942. Australia in the War of 1939–1945. Canberra: Australian War Memorial. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 27. avgusta 2006. Pridobljeno 17. maja 2006.
  • Gordon, Oliver L. (1957). Fight It Out. William Kimber.
  • Grove, Eric (1993). Sea Battles in Close-Up: World War II, vol. 2. Annapolis, MD, USA: Naval Institute Press. ISBN 07110 2118 X.
  • Hara, Tameichi (1961). Japanese Destroyer Captain. New York & Toronto: Ballantine Books. ISBN 0-345-27894-1. - Firsthand account of the battle by the captain of the Japanese destroyer Amatsukaze.
  • Holbrook, Heber (1981). U.S.S. Houston: The Last Flagship of the Asiatic Fleet. Dixon, CA, USA: Pacific Ship and Shore.
  • Hornfischer, James D. (2006). Ship of Ghosts: The Story of the USS Houston, FDR's Legendary Lost Cruiser, and the Epic Saga of Her Survivors. Bantam. ISBN 0-553-80390-5.
  • Hoyt, Edwin P. (1976). The Lonely Ships: The Life and Death of the Asiatic Fleet. New York: David McKay Company.
  • Lacroix, Eric; Linton Wells (1997). Japanese Cruisers of the Pacific War. Naval Institute Press. ISBN 0-87021-311-3.
  • McKie, Ronald (1953). Proud Echo: The Great Last Battle of HMAS Perth. Sydney: Angus & Robertson.
  • Morison, Samuel Eliot (2001) [1958]. The Rising Sun in the Pacific 1931 - April 1942, vol. 3 of History of United States Naval Operations in World War II. Castle Books. ISBN 0785813047.
  • Parkin, Robert Sinclair (1995). Blood on the Sea: American Destroyers Lost in World War II. Da Capo Press. ISBN 0-306-81069-7.
  • Payne, Alan (2000). HMAS Perth: The Story of a Six-Inch Cruiser, 1936-1942. Garden Island, NSW, Aus: The Naval Historical Society of Australia.
  • Schultz, Duane (1985). The Last Battle Station: The Story of the USS Houston. St Martins Press. ISBN 0-312-46973-X.
  • Thomas, David A. (1968). The Battle of the Java Sea. New York: Stein & Day. ISBN 0-330-02608-9.
  • van Oosten, F. C. (1976). The Battle of the Java Sea (Sea battles in close-up; 15). Naval Institute Press. ISBN 0-87021-911-1.
  • Spector, Ronald (1985). »The Short, Unhappy Life of ABDACOM«. Eagle Against the Sun : The American War With Japan. Naval Institute Press. ISBN 0-394-74101-3.
  • Whiting, Brendan (1995). Ship of Courage: The Epic Story of HMAS Perth and Her Crew. Australia: Allen & Unwin Pty., Limited. ISBN 1-86373-653-0.
  • Winslow, Walter G. (1984). The Ghost that Died at Sunda Strait. Naval Institute Press. ISBN 0-87021-218-4. - Firsthand account of the battle by a survivor from USS Houston
  • Winslow, Walter G. (1994). The Fleet the Gods Forgot: The U.S. Asiatic Fleet in World War II. Naval Institute Press. ISBN 1-55750-928-X.

Vizualno gradivo

uredi

Zunanje povezave

uredi

- v angleščini:

Glej tudi

uredi