BioShock je akcijsko-pustolovska prvoosebna strelska videoigra razvijalcev Irrational Games (takrat 2K Boston/2K Australia), ki je izšla avgusta 2007 v založbi 2K Games. Igra je izšla 21. avgusta v Severni Ameriki in tri dni kasneje v Evropi ter Avstraliji. Sprva sta bili na voljo različici za Windows in konzolo Xbox 360;[4] oktobra istega leta je izšla še različica z nekaj dodatki za PlayStation 3[1] in dve leti kasneje za Mac OS X.[5] Od izida dalje je na voljo tudi prek servisa za digitalno distribucijo Steam.[10]

BioShock
BioShock box art
RazvijalciIrrational Games
2K Marin (PlayStation 3)[1]
Feral Interactive (Mac OS X)[2]
Založniki2K Games
RežiserKen Levine Uredi v Wikpodatkih
OblikovalciPaul Hellquist
PisciKen Levine
SkladateljGarry Schyman
SerijaBioShock
PogonUnreal Engine 2.5;[3] Havok Physics
OkoljeMicrosoft Windows, Xbox 360,[4] PlayStation 3, Mac OS X[5]
Datum izidaMicrosoft Windows,
Xbox 360

PlayStation 3

Mac
Zvrstprvoosebna strelska videoigra, akcijsko-pustolovska preživetvena grozljivka[9]
Igralski načinienoigralski

Dogajanje je postavljeno v alternativno leto 1960. Igralec prevzame vlogo Jacka, ki po letalski nesreči sredi oceana naleti na vhod v podvodno mesto Rapture. Mesto mora raziskati in se obraniti napadov mutiranih bitij ter mehanskih naprav, ki ga poseljujejo. Igra vsebuje elemente preživetvenih grozljivk in igranja vlog; razvijalci so jo opisali kot idejnega naslednika serije System Shock.[11][12] Doživela je izjemen uspeh pri igralcih in kritikih; slednji so izpostavili vzdušje in antiutopično zgodbo, ki temelji na filozofiji morale Ayn Rand.[13] Različica za osebni računalnik ima povprečno oceno 36 recenzij 96 %.[14]

Igranje uredi

 
Zaslonski posnetek igre: igralec ravno napada »velikega očka« z brzostrelko. Na levi strani zaslona so vidni podatki o življenjski energiji in količini seruma EVE (zgoraj) ter strelivu (spodaj).

Igralec opazuje svet skozi oči svojega lika, podobno kot pri drugih prvoosebnih strelskih igrah. Tudi premikanje, upravljanje z »življenjsko energijo« (»zdravjem«) in interakcija z okolico so podobni. Element preživetvenih grozljivk[9] se izraža v temačnem vzdušju in v tem, da je igralec bolj omejen s sredstvi (strelivom, zdravjem) kot v klasičnih strelskih igrah. Poleg orožja zbira tudi t. i. plazmide, genetske modifikacije, ki dajejo njegovemu liku nadčloveške sposobnosti, kot so streljanje ognjenih krogel in zamrzovanje nasprotnikov na daljavo, pa tudi bolj defenzivne (imenovani toniki), kot so kameleonova koža in ustvarjanje iluzij za vabo nasprotnikom. Ofenzivne plazmide napaja serum EVE (Eva), ki ga igralec zbira v obliki injekcij, podobno kot življenjsko energijo. Kadar lik umre, ga igra ponovno oživi v zadnji »vita-komori« (»vita-chamber«), ki jo je odkril.

V različnih prostorih v mestu Rapture leži denar, s katerim lahko igralec na avtomatih kupi strelivo, injekcije z življenjsko energijo in serumom EVE ter drugo opremo. Avtomate in varnostne kamere ter robote je možno »shekati« tako, da igralec reši stopnjo mini-igre, podobne igri Pipe Mania iz poznih osemdesetih. Tako prelisičeni avtomati imajo nižje cene in nudijo več artiklov, kamere in roboti pa se obrnejo proti sovražnim bitjem. Na enak način je možno odpreti sefe in s kodo zaklenjena vrata. Razmeroma zgodaj v igri dobi »raziskovalni fotoaparat«, s katerim lahko slika in analizira sovražnike; analiza mu daje namige o ranljivostih različnih tipov sovražnikov in močnejše napade.

Plazmide zbira igralec na različnih točkah tekom zgodbe, pogosteje pa jih dobiva v posebnih avtomatih v zameno za mutageno snov, imenovano ADAM. To pridobi iz t. i. »malih sestric« (»little sisters«), ki jih je nekaj v vsaki stopnji igre. Da bi dobil ADAM iz njih, mora najprej premagati »velikega očka« (»big daddy«), genetsko spremenjenega človeka, vraščenega v ogromno oklepljeno in dobro oboroženo potapljaško obleko, ki spremlja in varuje svojo »malo sestrico«. Pri vsakem takem srečanju ima igralec dve možnosti: lahko reši »malo sestrico« in s tem pridobi nekaj Adama, ali pa jo »izprazni« in dobi mnogo večjo količino, deklica pa ob tem umre. Ta moralna odločitev vpliva na konec zgodbe in tudi na težavnost igre.[15] Vsak dobljen tip plazmida si lahko opremi v enega od prostih mest v svojem genomu ali pa shrani za poznejšo modifikacijo. Ta izbira lastnosti lika predstavlja element igranja vlog.

Igra spodbuja iskanje kreativnih načinov prebijanja skozi Rapture, od izogibanja sovražnikom s skrivanjem do kombiniranja orožij in plazmidov ter izkoriščanja predmetov v okolici. Za primer, če stopi sovražnik v vodo, ga je možno onesposobiti s strelom elektrike (eden od ofenzivnih plazmidov) v vodo brez natančnega merjenja in pokončati dokler ga trese elektrika. Dodatne načine bojevanja omogočata sama raznolikost orožij, ki sega od preprostega ključa preko pištole in šibrenice do neobičajnega kemičnega metalca, ter raznolikost streliva, pri čemer obstajajo za vsako orožje (z izjemo ključa) tri vrste le-tega (običajno, redko in iznajdljivo).[16]

Zgodba uredi

 
Zaslonski posnetek podvodnega mesta Rapture v stilu art deco

Dogajanje se odvija v alternativnem letu 1960, v antiutopičnem okolju podvodnega mesta Rapture (dobesedno očaranje, navdušenje, prevzetost, zamaknjenost, ekstaza), ozadje pa igralec izve skozi zvočne posnetke, ki jih pobira na različnih lokacijah, ko napreduje skozi mesto. Rapture je skrivoma zgradil poslovni magnat Andrew Ryan leta 1946 na oceanskem dnu sredi Atlantskega oceana kot prostor za utopično družbo brez politične, ekonomske in verske avtoritete. Vrhunski znanstveniki, ki jih je pripeljal tja, so poskrbeli za skokovit razvoj znanosti, predvsem inženirstva in biotehnologije. Med najpomembnejšimi odkritji je ADAM, tip zarodnih celic iz golih morskih polžev, ki ima sposobnost regeneracije poškodb in modifikacije človeškega genoma. Dr. Tenenbaum, ki je ADAM odkrila, je v sodelovanju s poslovnežem in gangsterjem Frankom Fontaineom razvila praktično uporabne oblike Adama (t. i. plazmide), ki dajejo kupcem nadčloveške moči, vendar pa mora uporabnik redno jemati ADAM, sicer prične fizično in duševno razpadati. Po odkritju dr. Tenenbaum, da je možno ADAM množično proizvajati z vsaditvijo teh polžev v trebuhe deklic (»malih sestric«), je nastala cela industrija plazmidov. Sčasoma se je v mestu poglobila razlika med revnimi in bogatimi. Frank Fontaine je ustanovil dobrodelne organizacije za pomoč nižjemu razredu. Njegov cilj je bil manipulirati ljudi, da bi prevzel oblast v mestu, sirotišnice pa so poleg tega služile kot vir deklic za proizvodnjo Adama. Pričel je tudi s tihotapljenjem prepovedanih predmetov s površja, npr. verske literature, in postal neizmerno vpliven. Naposled je organiziral upor in poskušal strmoglaviti Ryana, a je bil upor nasilno zatrt, Fontaine pa naj bi bil ubit. Ryan je prevzel nadzor nad industrijo plazmidov. Že čez nekaj mesecev se je pojavil nov, skrivnosten voditelj nezadovoljnih množic z imenom Atlas. Leta 1959 je pod njegovim vodstvom izbruhnil nov upor, ki se je hitro razširil po celotnem mestu in povzročil kaos. V odgovor je pričel tudi Ryan genetsko izboljševati svoje podpornike. Da bi nadomestil ustavljeno industrijo Adama, je dr. Suchong po njegovih navodilih pogojil »male sestrice«, naj zbirajo snov iz trupel ter ustvaril »velike očke«, ki jih varujejo.

Igra se prične leta 1960, ko je večina uporabnikov Adama zaradi pomanjkanja že zblaznela. Igralčev lik, Jack, se zave sredi gorečih razbitin letala v morju in odplava do svetilnika v bližini, kjer najde batisfero in se z njo spusti v mesto. Irec z vzdevkom Atlas stopi v stik z njim preko radijske povezave in ga vodi naprej. Kmalu ga odkrije tudi Ryan, ki misli da je sovražni agent s površja in pošlje nadenj svoje genetsko modificirane podanike (»splicerje«). Atlas pove Jacku, da je njegova edina možnost za preživetje uporaba plazmidov za boj proti »splicerjem«. Naroči mu, naj pobija »male sestrice« in iz njih pridobiva ADAM. To presliši dr. Tenenbaum in prosi Jacka, naj raje rešuje »male sestrice« in mu da plazmid, ki nadomesti polže, vsajene v njihove trebuhe. Atlas pošlje Jacka proti podmornici, kjer se skrivata njegova žena in otrok. Ravno ko prideta do priveza, Ryan uniči podmornico. Atlas pobesni in prosi Jacka, naj ubije Ryana.

Ko opravi nekaj stranskih nalog, se prebije do Ryanove pisarne, kjer ta mirno igra golf. Nato mu pojasni, kaj se je v resnici zgodilo: Jack je bil pravzaprav rojen pred dvema letoma v mestu kot nezakonski otrok Ryana in plesalke Jasmine. Mati je nujno potrebovala denar, zato je dala zarodek kirurško odstraniti in ga prodala najboljšemu kupcu. Ko je Ryan izvedel, da je zarodek kupil Fontaine, jo je v navalu besa ubil. Fontaine je zarodek genetsko spremenil, tako da je izredno hitro odrasel, in ga mentalno pogojil, da uboga njegove ukaze, če jih spremlja fraza »would you kindly«. Nato ga je poslal na površje, kjer Ryan ni mogel do njega. Ko je Fontainu zmanjkalo drugih sredstev v boju proti Ryanu, je ukazal Jacku, naj se vkrca na potniško letalo in ga strmoglavi blizu vhoda v Rapture, kjer ga je nato uporabil kot orodje. Jack namreč edini lahko uporablja omrežje batisfer, ki se odklenejo samo z genetskim odtisom Ryanovih krvnih sorodnikov. Ko konča z zgodbo, uporabi kontrolno frazo, da ga Jack ubije. Naposled Atlas razkrije svojo pravo identiteto kot Fontaine in prepusti Jacka smrti, ko se ponovno aktivirajo varnostni sistemi. V zadnjem trenutku ga »male sestrice«, ki jih je poslala dr. Tenenbaum, usmerijo skozi prezračevalni sistem, kjer izgubi zavest.

Zbudi se v oskrbi dr. Tenenbaum, ki je že deaktivirala nekatere njegove pogojene odzive, med njimi glavno kontrolno frazo. Nato ga usmerja po mestu do plazmidov, ki deaktivirajo še ostale. Nato po njenih navodilih obleče oklepljeno potapljaško obleko, da ga »male sestrice« zamenjajo za »velikega očka« in mu pomagajo priti do Fontainea. Le-ta, stisnjen v kot, si vbrizga ogromne količine Adama, kar ga spremeni v pošastno močno bitje. Po zaključnem spopadu, v katerem mora igralec onesposobiti Fontainea, skočijo nanj »male sestrice« in mu izčrpajo ves ADAM, kar ga ubije.

Konec zgodbe je odvisen od tega, koliko »malih sestric« je igralec med igro rešil oz. ubil. Če je rešil vse ali skoraj vse, pokaže animacija na koncu Jacka, ki jih je vzel s seboj na površje in skrbel zanje, dokler niso odrasle. Če je skoraj vse pobil, se konča igra tako, da Jack po Fontaineovi smrti pobije še preostale in vzame njihov ADAM. Zgodbo z jeznim glasom pripoveduje dr. Tenenbaum. Kasneje pokaže animacija ameriško podmornico, ki prispe do razbitin letala na površju, nakar jo obkrožijo batisfere s »splicerji«, ki napadejo posadko in prevzamejo nadzor nad podmornico ter njenim tovorom jedrskih konic. Pripoved nakaže, da je Jack s pomočjo »splicerjev« in Adama zavladal svetu. Če je igralec tekom igre pobil preveč »malih sestric«, da bi se odvil prvi konec, vendar ne skoraj vseh, je konec podoben drugemu, le da je pripoved dr. Tenenbaum žalostna namesto jezne in se razlikuje v nekaj podrobnostih.

Razvoj uredi

Uradne sistemske zahteve
Konfiguracija Minimalna Priporočena
Windows[17]
Operacijski sistem Windows XP s Service Pack 2 ali Windows Vista
CPU Pentium 4 2.4 GHz (enojedrni) Intel Core 2 Duo ali AMD Athlon 64 X2
Pomnilnik 1 GB 2 GB
Trdi disk 8 GB prostora
Grafična kartica DirectX 9.0c kompatibilna kartica s 128 MB RAM (NVIDIA 6600/ATI X1300 ali boljša, z izjemo ATI X1550); mora podpirati Pixel Shader 3.0 DirectX 9.0c kompatibilna kartica s 512 MB RAM (NVIDIA 7900GT ali boljša) ali DirectX 10 kompatibilna kartica (NVIDIA 8600 ali boljša)
Zvočna kartica 100 % DirectX 9.0c kompatibilna kartica Sound Blaster X-Fi oz. kartica, kompatibilna z EAX ADVANCED HD 4.0/5.0
Omrežna povezava Internetna povezava nujna za aktivacijo igre

Idejni osnutek igre so pričeli razvijati okrog leta 2001.[12] Prvi osnutek zgodbe se je drastično razlikoval od končne in je postavljal igralca v vlogo »deprogramerja«, človeka, ki po naročilu psihološko »predeluje« ljudi, ki so za okolico neprimerni (npr. člane kultov, ljudi z neželenimi spolnimi nagnjenji ipd.).[18] Do leta 2004, ko so uradno oznanili razvoj igre, so zgodbo spremenili da je govorila o novodobnem odkritju skrivnega laboratorija iz časa druge svetovne vojne, kjer so se izvajali genetski poskusi. V kompleksu laboratorijev je nastal miniaturen ekosistem iz »kast« bitij, poimenovanih »delavci«, »vojaki« in »plenilci«, kar je predstavljalo osnovo za sistem »malih sestric«, »velikih očkov« in »splicerjev« v končni igri.[19] Pisec in umetniški direktor Ken Levine je v intervjujih pojasnil, da sta končno zgodbo poleg del Ayn Rand navdihnila predvsem romana 1984 in Logan's Run.[20][21]

Po načinu igranja je BioShock zelo podobna igri System Shock 2, obe sta tudi delo istih razvijalcev. Mehanika plazmidov je podobna psioničnim sposobnostim iz System Shocka 2, v obeh igrah se mora igralec ukvarjati z mehanskimi varnostnimi napravami, ki jih lahko »sheka«, avdio posnetki v BioShocku pa služijo enakemu namenu kot e-mail sporočila iz System Shocka.[22] Skupni elementi so tudi modificiranje orožij, analiziranje nasprotnikov za učinkovitejše bojevanje, usmerjanje igralca prek radijske povezave, več načinov za premagovanje preprek in drugi. Delno je podoben tudi način razvijanja zgodbe, saj je Atlasovo razkritje svoje prave identitete kot Fontaine analogno razkritju Janice Polito, ki je v resnici SHODAN, zlonamerna umetna inteligenca, kar pomembno vpliva na potek zgodbe.[16]

Igralni pogon uredi

BioShock poganja izdatno prilagojen igralni pogon Unreal Engine 2.5,[3] ki ga uporabljajo tudi nekatere druge igre podjetja Irrational Games. Posebno pozornost so posvetili izgledu in dinamiki vode v igri, ki uporablja nekatere elemente pogona Unreal Engine 3.0 in za kar so najeli posebnega programerja ter oblikovalca.[23] Če sistem izpolnjuje zahteve, lahko različica za Windows uporablja prednosti programskega vmesnika Direct3D 10, vendar je razlika v praksi komaj opazna.[24] Za simuliranje fizike uporablja igra pogon Havok Physics, ki poskrbi za realistično gibanje predmetov.[25]

Izid uredi

Demonstracijska različica igre (demo), ki prikazuje uvodne animacije in prvih nekaj minut igranja, je izšla 12. avgusta 2007 za Xbox 360 in teden kasneje za Windows. Demo za Xbox 360 je v devetih dneh preneslo milijon uporabnikov, kar je bil hitrostni rekord za servis Xbox Live.[26] Na servisu Steam je bil demo na voljo dan pred končnim izidom 21. avgusta. Razvijalci so sprva zanikali ugibanja o različici za PlayStation 3,[27] vendar so 28. maja 2008 predstavniki 2K Games oznanili, da razvijalci 2K Marin delajo na različici tudi za to konzolo, ki je izšla pol leta kasneje, 17. oktobra.[1] V primerjavi z izdajo za osebni računalnik in Xbox 360 vsebuje video posnetke mnogo višje ločljivosti, ki izkoriščajo dodaten prostor na ploščku Blu-Ray, grafične popravke ter nov igralni način - »survivor mode«, pri katerem so nasprotniki močnejši in »vita-komore« manj učinkovite.[28]

Prvi popravek za Xbox 360 je izšel 6. septembra 2007 in servis Xbox Live je zahteval od uporabnikov njegovo namestitev. Popravek je povzročil nekaj težav s stabilnostjo igre, kar pa je lahko zaobšel uporabnik sam z držanjem gumbov na ploščku med nalaganjem igre.[29] Druga posodobitev je izšla 4. decembra; vsebovala je popravke hroščev v različici za osebne računalnike in nekaj dodatnih funkcij za oba sistema, med njimi možnost deaktivacije »vita-komor« in nov način izrisovanja, ki poveča vidno polje na širokih zaslonih.[30] Popravek za PlayStation 3 je izšel 13. novembra 2008, odpravil je nekatere težave s stabilnostjo in grafiko.[31]

Odziv uredi

Odziv kritikov je bil izjemno pozitiven;[14][32] tudi v nespecializiranih medijih so izpostavili prepričljivo vzdušje in inteligentno, provokativno zgodbo, ki se opira na filozofijo morale Ayn Rand in spodbuja igralca k razmišljanju.[13][33][34] Poleg osnovne teme so v igri opazili več neposrednih aluzij na Ayn Rand in njena dela. Za primer, vzdevek glavnega antagonista, Atlasa, namiguje na naslov njenega najobsežnejšega dela Atlas Shrugged, ime Andrew Ryan pa je delni anagram imena avtorice. Pohval je bila deležna tudi grafična podoba igre, predvsem izgled vode.[35]

Še tri leta po izidu je bil BioShock pri vrhu lestvic več spletnih strani, ki računajo povprečja ocen kritikov; stran GameRankings ga je tako uvrščala na četrto mesto med vsemi igrami za Xbox 360 s povprečno oceno 94,95 %,[36] različico za osebni računalnik pa s povprečno oceno 94,44 % prav tako na četrto mesto med igrami za to platformo.[37] Podobno je na spletni strani Metacritic, kjer je različica za Xbox 360 najbolje ocenjena igra leta 2007 za to platformo, različica za osebni računalnik pa tretja najboljša.[38]

Od negativnih plati so kritiki omenili »vita-komore«, ki pretirano olajšajo prebijanje skozi težavne dele igre,[39] težavnejšo kontrolo in slabšo grafično podobo različice za Xbox 360 napram tisti za osebni računalnik[40] in na trenutke neposrečeno mešanico strelske igre ter igranja vlog, ki ne izkorišča priložnosti obeh žanrov.[41][42] Predvsem nasprotniki so po mnenju kritikov preveč enolični, njihova umetna inteligenca pa pomanjkljiva.[41][43] Sodelavec spletne strani gamecritics.com je mnenja, da je »moralna izbira« igralca pretirano črno-bela in ne vpliva zares na igranje ter odvijanje zgodbe, zaradi česar je nezanimiva.[44]

Največ nezadovoljstva kupcev je povzročila uporaba sistema SecuROM za zaščito pred kopiranjem, ki je zahteval internetno aktivacijo po vsaki namestitvi igre. Sprva je bilo število aktivacij na uporabnika omejeno na dva, nakar je moral uporabnik osebno klicati na SecuROM-ov klicni center v ZDA. To je predstavljalo razmeroma velik strošek za uporabnike iz drugih delov sveta, poleg tega pa je bila telefonska številka, natisnjena v priročniku, napačna. V odziv na pritožbe so 2K Games v popravku povečali število samodejnih aktivacij na pet. Kljub povečanemu številu aktivacij in popravku, ki ni upošteval večkratnih namestitev na istem računalniku v kvoto aktivacij,[45] je nezadovoljstvo ostalo, med drugim zaradi zahteve po ločeni aktivaciji za vsakega uporabnika na istem računalniku.[46] Poleti 2009 so omejitev namestitev odstranili, še vedno pa igra zahteva aktivacijo po prvi namestitvi,[47] ki naj bi jo ukinili po koncu prodaje različice za osebni računalnik.[48]

Prodaja uredi

Dobre zgodnje ocene kritikov so pripomogle k velikemu prodajnemu uspehu igre. Različica za Xbox 360 je bila tretja najbolje prodajana igra avgusta 2007;[49] po podatkih založnika so do junija 2009 prodali okrog 3 milijone izvodov,[50] do marca 2010 pa še milijon več.[51] The Wall Street Journal je poročal, da so delnice podjetja Take-Two, ki ima v lasti 2K Games, po objavi prvih ocen igre poskočile za skoraj 20 %.[52]

Nagrade uredi

BioShocku je po prvi predstavitvi na sejmu Electronic Entertainment Expo (E3) leta 2006 podelilo naslov »igra sejma« več igričarskih spletnih strani, med njimi GameSpot[53] IGN[54] in GameSpy.[55]

Spletna stran IGN je kasneje BioShock nominirala za igro leta 2007[56] in mu podelila nagrade za najboljšo računalniško igro leta[57] najboljšo umetniško podobo[58] in najboljšo uporabo zvoka.[59] Na izboru za igro leta spletne strani GameSpy se je BioShock uvrstil na tretje mesto,[60] prejel pa je nagrade za najboljši zvok, zgodbo in umetniško vodstvo.[61] Nagrado za najboljšo zgodbo je dobil tudi na izboru spletne strani GameSpot.[62]

Na izboru videoiger televizijske postaje Spike TV za leto 2007 je prejel Bioshock nazive »igra leta«, »najboljša igra za Xbox 360« in »najboljša izvirna glasba«,[63][64] Britanska akademija za filmsko in televizijsko umetnost (BAFTA) pa mu je podelila nagrado za najboljšo igro leta 2007.[65]

Sorodne izdaje uredi

Na podlagi ocen in dobre prodaje prvenca so se odgovorni pri založbi Take-Two odločili financirati izdelavo nadaljevanj BioShocka. BioShock 2 je izšel 9. februarja 2010 za sisteme Windows, Xbox 360 in PlayStation 3.[66] Po besedah predsednika podjetja Take-Two je v načrtu celotna serija nadaljevanj, ki bodo izhajala v razmaku dveh do treh let.[67]

Pred izdajo BioShocka se je na spletu pojavila peticija za izdajo zbirateljske različice. Predstavniki založnika so sporočili, da bodo pripravili izdajo z omejeno naklado za zbiratelje, če zbere peticija 5000 podpisov, kar se je zgodilo v zgolj petih urah.[68] Hkrati z osnovno izdajo je tako izšla še zbirateljska (BioShock Limited Edition), ki vsebuje plošček z igro, DVD s posnetki razvoja igre, soundtrack in figurico »velikega očka« v škatli, ki jo je oblikoval zmagovalec grafičnega natečaja na spletni strani Cult of Rapture.[69]

Vzporedno z izdajo igre sta ločeno, v digitalni obliki izšla še grafična knjiga BioShock: Breaking the Mold (13. avgusta) s skicami in posnetki grafičnih elementov[70] in soundtrack igre (24. avgusta), ki vsebuje glasbeno podlago skladatelja Garryja Schymana.[71]

Film uredi

9. maja 2008 so predstavniki podjetja Take Two sporočili, da so podpisali pogodbo z Universal Studios za snemanje filmske priredbe BioShocka; scenarij zanj naj bi napisal John Logan, režiral pa naj bi ga Gore Verbinski.[72] Izšel naj bi leta 2010, vendar je bilo ustvarjanje prekinjeno zaradi težav s financiranjem.[73] Režisersko vlogo je nato prevzel Juan Carlos Fresnadillo, Gore Verbinski je sodeloval le še kot producent,[74] kar pa ni bilo pogodu umetniškemu direktorju Kenu Levineu, zato je izkoristil pravico odločanja in ukinil projekt.[75]

Viri uredi

  1. 1,0 1,1 1,2 »2K Games Injects PlayStation 3 System Owners with Genetically Enhanced Version of BioShock«. Take 2 Interactive. 28. maj 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. maja 2008. Pridobljeno 2. avgusta 2008.
  2. »Bioshock for Mac on October 7«. 24. september 2009. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. oktobra 2009. Pridobljeno 12. novembra 2009.
  3. 3,0 3,1 »BioShock 2 Review«. GameBanshee. 27. februar 2010. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. februarja 2020. Pridobljeno 2. marca 2010. BioShock 2 uporablja isti igralni pogon kot BioShock, prirejen pogon Unreal Engine 2.5
  4. 4,0 4,1 »BioShock FAQ – what platforms is BioShock being released on?«. Through the Looking Glass. Pridobljeno 30. julija 2008.
  5. 5,0 5,1 Holt, Chris. »Expo Notes: Feral's big secret | Games | Game Room«. Macworld. Pridobljeno 9. novembra 2009.
  6. 6,0 6,1 Dunham, Alexis (13. avgust 2007). »BioShock Demo Now Available on Xbox LIVE«. IGN. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. julija 2011. Pridobljeno 15. oktobra 2007.
  7. »BioShock for Xbox 1080 Release Summary«. GameSpot. CNET Networks. Pridobljeno 11. marca 2008.
  8. »BioShock for PC Release Summary«. GameSpot. CNET Networks. Pridobljeno 11. marca 2008.
  9. 9,0 9,1 Ryan, John. »Is 'Bioshock' the best game of 2007?«. msnbc.com. Pridobljeno 27. julija 2010.
  10. »BioShock on Steam«. steampowered.com. Steam. Pridobljeno 10. novembra 2007.
  11. Kuo, Li C. (10. maj 2006). »GameSpy: BioShock Preview«. GameSpy. Pridobljeno 4. novembra 2007.
  12. 12,0 12,1 »IGN BioShock Interview«. IGN. 4. oktober 2004. Pridobljeno 7. oktobra 2007.
  13. 13,0 13,1 Bray, Hiawatha (27. avgust 2007). »BioShock lets users take on fanaticism through fantasy«. Boston Globe. Pridobljeno 9. novembra 2007.
  14. 14,0 14,1 »BioShock (PC: 2007) Reviews«. Metacritic. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. februarja 2012. Pridobljeno 30. septembra 2007.
  15. Murdoch, Julian (5. junij 2007). »BioShock morality«. Gamers With Jobs. Pridobljeno 4. novembra 2007.
  16. 16,0 16,1 Birnbaum, Jon (13. junij 2007). »BioShock Interview«. Gamebanshee. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. oktobra 2007. Pridobljeno 4. novembra 2007.
  17. Tobey, Elizabeth (9. julij 2007). »Finalized PC Specs are here!«. 2kgames Forums. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. marca 2010. Pridobljeno 1. avgusta 2010.
  18. Remo, Chris (20. avgust 2007). »Ken Levine on BioShock: The Spoiler Interview«. Shacknews. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. oktobra 2009. Pridobljeno 31. avgusta 2007.
  19. Park, Andrew (10. oktober 2004). »BioShock First Look - Exclusive First Impressions«. Gamespot. Pridobljeno 2. avgusta 2008.
  20. Minkley, Johnny (8. junij 2007). »Big Daddy speaks«. Eurogamer. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. avgusta 2007. Pridobljeno 2. avgusta 2010.
  21. Sinclair, Brendan (20. september 2007). »Q&A: Diving deeper into BioShocks story«. Gamespot. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. oktobra 2007. Pridobljeno 2. avgusta 2010.
  22. Shoemaker, Brad; Park, Andrew (10. maj 2006). »E3 06: BioShock Gameplay Demo Impressions«. Gamespot. Pridobljeno 4. novembra 2007.
  23. Topf, Eric (18. maj 2006). »E3 06: BioShock Interview Transcript«. Advanced Media Network. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. junija 2009. Pridobljeno 18. maja 2007.
  24. »BioShock Image Quality: DX9 Vs. DX10«. ExtremeTech. 23. avgust 2007. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. junija 2011. Pridobljeno 2. avgusta 2010.
  25. »BioShock FAQs – What engine is BioShock using?«. Through the Looking Glass. 30. december 2006. Pridobljeno 7. oktobra 2007.
  26. »Bioshock sets new Xbox live marketplace record«. Xbox World Australia. 9. julij 2007. Pridobljeno 4. novembra 2007.
  27. Sliwinski, Alexander (24. avgust 2007). »Levine confirms no PS3 BioShock and does mea culpa on PC issues -- success hurts«. Joystiq. Pridobljeno 24. avgusta 2007.
  28. Melissa Miller (Senior Producer, 2K Games) and Jake Ikten (Senior Programmer, 2K Games). IGN Podcast Beyond, Episode 63 (MP3). San Francisco, CA: IGN. Dogodek se je zgodil ob 26:50. Pridobljeno 10. oktobra 2008.
  29. Faylor, Chris (7. september 2007). »BioShock X360 Update Solves, Introduces Issues (Updated)«. Shacknews. Pridobljeno 3. avgusta 2010.
  30. Tobey, Elizabeth (3. december 2007). »BioShock PC Patch, Xbox 360 Title update and Downloadable Content«. Cult of Rapture. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. februarja 2012. Pridobljeno 3. decembra 2007.
  31. Dutka, Ben (13. november 2008). »Bioshock PS3 Patch Releases Early?«. PSX Extreme. Pridobljeno 3. avgusta 2010.
  32. »BioShock (Xbox 360: 2007) Reviews«. Metacritic. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. septembra 2007. Pridobljeno 30. avgusta 2007.
  33. »Los Angeles Times review«. Game.co.uk. Pridobljeno 10. junija 2008.
  34. Schiesel, Seth (8. september 2007). »Genetics gone haywire and predatory children in an undersea metropolis«. New York Times. Pridobljeno 27. septembra 2007.
  35. Mc Shea, Tom (28. oktober 2008). »Bioshock review for PlayStation 3«. GameSpot. CNET Networks. Pridobljeno 2. avgusta 2010.
  36. »BioShock at GameRankings«. GameRankings. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. julija 2008. Pridobljeno 31. julija 2010.
  37. »GameRankings BioShock page«. GameRankings. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. januarja 2009. Pridobljeno 31. julija 2010.
  38. »The Best Videogames of 2007«. Metacritic. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. februarja 2010. Pridobljeno 31. julija 2010.
  39. Dale, Alex (16. avgust 2007). »BioShock Review«. Computer And Video Games. Xbox World 360 Magazine. Pridobljeno 24. julija 2007.
  40. Onyett, Charles (16. avgust 2007). »BioShock Review«. IGN. Pridobljeno 16. avgusta 2007.
  41. 41,0 41,1 S.T. Hedgehog (7. september 2007). »Bioshock review«. Yale Daily News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. decembra 2007. Pridobljeno 31. julija 2010.
  42. Croshaw, Ben (5. september 2007). »BioShock review«. The Escapist. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. novembra 2007. Pridobljeno 4. novembra 2007.
  43. »BioShock«. mygamer.com. 21. avgust 2007. Pridobljeno 6. decembra 2008. Žal je tako, da ko »splicerji« enkrat zaznajo igralca, skoraj vedno zdrvijo naravnost naprej pred igralčeve plazmide in orožje, ne ozirajoč se na lastno ranljivost.
  44. Moke Dootitle (12. julij 2007). »BioShock – Review«. gamecritics.com. Pridobljeno 6. decembra 2008. Igra postavi igralca tudi pred »moralno« izbiro, kar v začetku igranja zveni obetajoče, nazadnje pa pade v past klišejskih črno-belih skrajnosti
  45. Tobey, Elizabeth (3. november 2007). »2K Revocation tool download page«. Cult of Rapture. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. januarja 2012. Pridobljeno 3. novembra 2007.
  46. »2K Games: Tell Your Brother To Get His Own BioShock«. gamegrep. 5. september 2007. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. februarja 2012. Pridobljeno 3. avgusta 2010.
  47. Linde, Aaron (9. junij 2008). »2K Games Lifts BioShock PC Install Limit, DRM«. Shacknews. Pridobljeno 19. junija 2008.
  48. Faylor, Chris (4. avgust 2007). »BioScandal Dwindles: Levine Promises Eventual Removal of DRM, Ends Betrayaltongate 07«. Shacknews. Pridobljeno 19. junija 2008.
  49. Thorsen, Tor (14. september 2007). »US August game-industry haul nearly $1B«. GameSpot. Pridobljeno 27. januarja 2008.
  50. Ivan, Tom (18. junij 2009). »Take-Two Targets Five Million BioShock 2 Sales«. Edge Online. Pridobljeno 20. decembra 2009.
  51. »Original Bioshock sells 4 million units, GTA IV tops 15 million«. El33tonline. 4. marec 2010. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. oktobra 2011. Pridobljeno 31. julija 2010.
  52. Wingfield, Nick (20. september 2007). »High Scores Matter To Game Makers, Too«. Wall Street Journal. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. maja 2008. Pridobljeno 29. septembra 2007.
  53. »E3 2006 Editors' Choice Awards«. Gamespot. 20. maj 2006. Pridobljeno 4. novembra 2007.
  54. »IGN's Overall Best of E3 2006 Awards«. IGN. 19. maj 2006. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. januarja 2012. Pridobljeno 4. novembra 2007.
  55. »E3 2006 Best of Show«. GameSpy. 18. maj 2006. Pridobljeno 4. novembra 2007.
  56. »IGN Best of 2007: Overall Game of the Year«. IGN. 11. januar 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. januarja 2008. Pridobljeno 27. januarja 2008.
  57. »IGN Best of 2007: PC Game of the Year«. IGN. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. januarja 2008. Pridobljeno 27. januarja 2008.
  58. »IGN Best of 2007: Best Artistic Design«. IGN. 11. januar 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. aprila 2008. Pridobljeno 27. januarja 2008.
  59. »IGN Best of 2007: Best Use of Sound«. IGN. 11. januar 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. aprila 2008. Pridobljeno 27. januarja 2008.
  60. »GameSpy's Overall Top Ten of 2007: #3 BioShock«. GameSpy. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. januarja 2008. Pridobljeno 27. januarja 2008.
  61. »GameSpy's Game of the Year 2007: Special Awards«. GameSpy. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. oktobra 2013. Pridobljeno 27. januarja 2008.
  62. »GameSpot's Best and Worst of 2007–Special Achievements: Best Story«. GameSpot. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. decembra 2008. Pridobljeno 27. januarja 2008.
  63. Magrino, Tom (11. november 2007). »Halo 3, BioShock top Spike TV noms«. GameSpot. CNET Networks. Pridobljeno 11. novembra 2007.
  64. Dobson, James (8. december 2007). »BioShock drowns competition at 2007 VGAs«. Joystiq. Pridobljeno 8. decembra 2007.
  65. »Games Nominations 2007«. BAFTA. Pridobljeno 2. avgusta 2010.
  66. Onyett, Charles (5. februar 2010). »BioShock 2 Review«. IGN. Pridobljeno 3. avgusta 2010.
  67. Smalley, Tim (11. september 2007). »BioShock sequel coming, 1.5 m copies shipped«. Bit-Tech. Pridobljeno 3. avgusta 2010.
  68. Tobey, Elizabeth (28. marec 2007). »There Will Be A Limited Collector's Edition!«. Cult of Rapture. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. marca 2012. Pridobljeno 4. novembra 2007.
  69. Berardini, César A. (23. april 2007). »BioShock Limited Edition Revealed«. TeamXbox. IGN. Pridobljeno 3. avgusta 2010.
  70. Kuchera, Ben (14. julij 2007). »High-resolution Bioshock art book available for free download«. Ars Technica. Pridobljeno 3. avgusta 2010.
  71. Tobey, Elizabeth (24. avgust 2007). »Introducing the BioShock Orchestral Score«. Cult of Rapture. 2K Games. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. septembra 2011. Pridobljeno 4. novembra 2007.
  72. Flemming, Michael; Fritz, Ben (9. maj 2008). »Gore Verbinski to direct 'Bioshock'«. Variety. Pridobljeno 9. maja 2008.
  73. Fleming, Michael (24. april 2009). »Universal halts Verbinski's 'Bioshock'«. Variety. Pridobljeno 29. aprila 2009.
  74. Vejvoda, Jim (29. junij 2010). »Gore: Persia Won't Stop BioShock«. IGN. Pridobljeno 3. avgusta 2010.
  75. Robinson, Marin (12. marec 2013). »Ken Levine personally killed off the BioShock film - here's why«. EuroGamer. Pridobljeno 15. aprila 2013.

Zunanje povezave uredi