Beloprsi jež

vrsta sesalcev v rodu Erinaceus (jež)

Beloprsi jež, tudi vzhodnoevropski jež (znanstveno ime Erinaceus concolor), lahko zraste do 225–275 mm dolžine in tehta od 400–1100 g in je po videzu zelo podoben rjavoprsemu ježu (E. europaeus). Ima vidno svetlejša prsa, glede na temno obarvan trebuh.

Beloprsi jež

Ohranitveno stanje taksona
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Mammalia (sesalci)
Red: Erinaceomorpha
Družina: Erinaceidae (ježi)
Poddružina: Erinaceinae (pravi ježi)
Rod: Erinaceus
Vrsta: E. concolor
Znanstveno ime
Erinaceus concolor
Linnaeus, 1758
Erinaceus concolor (rdeča)
Erinaceus concolor (rdeča)

Razširjenost

uredi

Ta vrsta je razširjena v vzhodni Evropi. Področje prekrivanja z rjavoprsim ježem poteka od zahodne Poljske do Jadranskega morja. Na vzhodu je razširjen do Izraela, Irana in okoli Kaspijskega morja. V Sloveniji je splošno razširjen od nižin do približno 1000 m visoko.

 
Beloprsi jež

Živi predvsem na gozdnatih področjih z nizko vegetacijo. Najdemo pa ga tudi na travnikih, še posebno v bližini gozdov, živih mej in grmovja. Izogiba se obsežnih gozdov in močvirij. Razmeroma pogost je tudi v urbanem okolju.

Prehrana

uredi

Njegova poglavitna hrana so žuželke, deževniki, polži, pajki, kače, saj je odporen na ugrize in strup, jajca, mlade miške, ptičja jajca in negodni mladiči, gobe, koreninice, vendar se rad posladka tudi z odpadlim sadjem.

Obnašanje

uredi

Najbolj je aktiven ob mraku in ponoči. Vendar ga včasih lahko vidimo tudi podnevi, najpogosteje v jeseni. Na severni polobli zimsko obdobje preživi v stanju hibernacije (zimsko spanje). Med spanjem se mu telesna temperatura spusti na 4 °C (normalna temperatura je 34 °C), srce udari 20-krat na minuto (pri budni živali 190-krat), vdihne pa 10-krat v minuti.

Za rjavoprsega in beloprsega ježa je značilno, da se jež z razpenjeno slino popljuva po bodičastem kožuhu. Vzrok in pomen tega vedenjskega vzorca nista znana. Ob nevarnosti se zvije v kroglo in naježi bodice.

Razmnoževanje

uredi

Parjenje se prične marca, traja pa do julija ali avgusta. Samica je breja 31 do 35 dni. Na leto skoti enkrat ali dvakrat. V leglu je od 1 do 10 mladičev (običajno 3–4). Mladiči spolno dozorijo v naslednjem koledarskem letu.

Viri in opombe

uredi
  1. G. Amori, R. Hutterer, B. Kryštufek, N. Yigit, G. Mitsain und L. J. P. Muñoz (2008). Erinaceus concolor . Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst 2008. IUCN 2008. Pridobljeno: 2010-03-25.

Zunanje povezave

uredi